Premik v času
18.03.2008Sončnice že čakajo, da bodo otresala svoja semena in rumeno prekrila polja. A kaj lepšega, ko prične cveteti ljubezen; znotraj, zunaj…vsepovsod. Ko si ženske želijo biti dame moškim in ko si moški želijo biti moški damam. Ko vse diši in cveti. Ko se navdih ne ustavi. Ko je vsak pogled v oči poseben, a le eden usoden. Prebuja se narava in prebuja se ljubezen. Čeprav se ne ve…a čuti se…kot preskok v času…
Čaka nas čudovita pomlad…za vse, ki hrepenimo…













Potem pa pride hladna fronta in začne padat sneg…
to samo začasno…narava se je malce pohecala z nami…ker se pač tako egoistično igramo z njo…a pomlad je že to…samo še na Zemljo mora priti
iz tvojih ust v božja ušesa
Absulutno!
Pa tako lepo je že zadišalo po pomladi-… Ampak v srcih pa ostaja. Pomlad namreč…
Ostaja, ostaja…ne le OSTAJA…tudi…PRIHAJA…