Strah vs. Ljubezen?
26.03.2008“…. zame potovanje poteka samo po poteh, ki imajo srce, samo PO POTI SRCA. Samo po takšni poti potujem, in vreden je le tisti izziv, ki me kliče, naj jo prepotujem vso. In po njej potem potujem, in gledam, gledam neutrudno.”
CARLOS CASTANEDA
Nasprotje LJUBEZNI ne more biti SOVRAŠTVO. Nasprotje ljubezni je lahko le STRAH.
ko vse to prebiram mepostane resnično strah,kajti v svetu je toliko gorja, toliko hudobije, da je poštenega človeka resnično strah. Ko govorim o veliki ljubezni, ki jo lahko gojita dva človeka, ta ljubezen je prava, ki se ne ozira na to, da je človek tudi lahko grd.Vendar mu s pravo ljubeznijo vse to odpustiš, pozabiti pa je težje.
Vem, da smo ljudje prav nagnjeni k slabem, zakaj ne vem, vendar je v tem smislu odpuščanje res potrebno. Drugače ni prave ljubezni med zakoncema, ali med zaljubljencema.
Ko govorim iz svojih izkušenj, bolj razumem, da človek si prizadeva delati dobro, pa ti vedno ne uspe. Zato menim, da brez odpušanja ni prave ljubezni. Kako pa pozabiti, če te nekdo razočara, pa se ti oprosti, pa mu odpustiš itd. Vendar ne mogoče pozabiti,kkot da bi bil človek potem razočaranju vedno v neki nevarnosti, da se bo to zopet zgodilo.
Koliko oblljub dajo alkoholiki,pa jih redko uresničijo. Zaato menim, da si v veliki ljubezni človek ne sme tegadovoliti, da bi ljubljeno osebo razočaral. Ker verjetno ostane ta črn madež,ki ga ni mogoče več pobeliti.
Iris
Iris,
zelo lepo si to zapisala! Ljubezen, lepo je razmišljati o njej, še lepše jo je živeti. Osebno je ne “krčim” na moško-ženski odnos. Ljubezen kot jo vidim in čutim jaz je prva tista, ki jo gojimo do sebe, saj le tako smo jo sposobni tudi v drugih odnosih. Prisotna pa je prav v vseh (partnerstvu, prijateljstvu, starševstvu). Pravzaprav me na nekakšen način celo moti, da ko pomislimo na ljubezen, je prva asociacija moško-ženski odnos oz. partnerski odnos. Ljubezen je, po mojem poimenovanju, način življenja…
Zakaj toliko gorja? Ker ljudje ne čutijo ljubezni in tistega mira v sebi, a na nekakšen način si morajo poiskati kratkotrajno zadovoljstvo…ne vem, če sem bila dovolj razumljiva…?…
Da, v odnosu mora biti odpuščanje, toda ne ponižno (cankarjansko) odpuščanje, pač pa iz srca, ker enostavno in preprosto tako človek čuti v sebi…večina jih živi vsak na svojem bregu in vleče po svoje, brez razumevanja eden drugega…vsekakor ima moški svoje muhe in ženska spet svoje muhe in razumeli spravo bomo najdli le tako, da bomo razumeli eden drugega…vsak pa rabi svoj čas na poti, ki jo hodi skozi življenje. Nekdo prej, drugi kasneje…čas pa se je absolutno pričel hitreje odvijati kot včasih, zato enostavno VERJAMEM!
Hojla Mojček!
Lepo je prebrati besede, ki te spomnejo na resnično pomembne stvari. Sploh ob dnevu, kakršen je danes, ko si namesto uživanja v sončku, belim glavo z nepomembnimi skrbmi. Ja, go ljubezen!
Simona
Simona!
Yesss, yesss…love is important and the only thing, ki je v lajfu pomembna, saj iz nje vse izhaja…
uživaj še naprej…pomlad…
Veš kaj je pri vsem tem najlepše??? Da je ljubezen v nas samih in hvala bogu, da je ni treba iskati kje “zunaj”, ker potem bi bil pa res en sam hudič
In hvala bogu za take lučke, kot si ti 
Pozdravček, Čivka
Hojla Mojca in vsi iskalci ljubezni,
“Ljubi drugega kot samega sebe.”
ljubezen do drugega = ljubezen do sebe
In zato, če ne ljubim sebe, kako bom potem ljubil drugega?
Takšna ljubezen se prej ali slej konča v obtoževanju, kot “zakaj ti si / nisi…”
In zakaj nimamo dovolj ljubezni?
Ker nam je verjetno drugi niso znali pokazati (najprej starši).
Nato pa smo izbirali (neustrezne) partnerje, ki so odslikava nas samih in potrebujemo bolečine, da nas notranje zbudijo.
Za prebuditev pa je potrebno delo na sebi.
Razen če se zapremo, ker nas je STRAH pred ljubeznijo (in bolečino).
Da Mojca, dobro si napisala:
“Nasprotje ljubezni je STRAH!”
Pravijo “Bog je ljubezen”
In Bog (naj) prebiva v meni. Torej ljubezen naj prebiva v meni.
In ko bi vsi sami sebe ljubili, svet ne bi potreboval toliko gorja. Zakaj bi drugemu delal slabo, če nosim v sebi dobro?
“…ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi…” (1 Kor 13,3)
Brez ljubezni je človek nič.
Torej ljubim(o) najprej samega sebe.
In ljubezen se bo iz mojih prsi širila v svet.
And world will be a better place to live.
Z angelsko ljubeznijo,
Dejan Unger
Dragi Dejan! Čudovit komentar si napisal in vesela sem, da mi ga je bilo dano prebrati! Še ena svetla ušca… v čast mi je! Lep pozdrav od Čivke in vse dobro!
Upsi… DUŠCA
Čivka,
jaz mislim, da moramo širiti s hujšo od svetlobne hitrosti….
pozdravček nazaj do Lučke…
Dejan,
uaauuuu… Kako lepoooo!
“Brez ljubezni je človek nič.
Torej ljubim(o) najprej samega sebe.
In ljubezen se bo iz mojih prsi širila v svet.
And world will be a better place to live.”
Ko bi ljudje zares živeli to! A ljubezen iščejo vsepovsod naokoli.
Največje bogastvo ljubezni pa se skriva znotraj nas, tja kjer se tako rdko pokuka…
Saj bo!
Verjamem!
Še več in več takšnih misli, ljudi-lučk..in da, svet bo lepši prostor za življenje…