Vsi okusi neke Slovenke

Bodo besede kdaj postale brez oblike, bo moj glas kdaj brezčasen, bo moj duh kdaj le odplul kamor si bo v trenutku želel. Bo moje telo postalo brez oblike, se bom spojila z vsem in postala bitje Zemlje z vesoljem? Zakaj sem tu?

Mar ni cilj vseh isti, le naše poti so različne?

 Moja duša je zaslišala klic. Najprej je prosila. Potem je bilo srečanje in mir, tišina, nič, a hkrati vse.Zlila sem se z brezčasjem sebe in vsega okoli mene. Časa in prostora ni bilo. Izgubila se je dvojnost življenja, ki ga živimo tukaj. Bilo je vse in bilo je nič. Bila je preteklost, prihodnost, a najbolj od vsega je bila sedanjost. Sedaj se zdi vse stvarstvo pred menoj, saj vse kar sem lahko je stvaritelj, ustvarjalec, kreator. To sem. To si in to smo vsi in edino kar sploh smo in bomo. Zato vsaka naša misel je pomembna. Z njo ustvarjam sebe, svet okoli sebe in življenje.

Odšla je vsa preteklost, prihaja vsa prihodnost, tu z menoj je trenutek zdaj. Brez sodb, sojenj in obsojanj. To je brezčasje mojega življenja. Mar je to bistvo vsega življenja?