Arhiv za Avgust, 2014

Avg 27 2014


Laluna

Klovn?

Klovn

Kdo je klovn? Tisti, ki zabava in tisti, ki se zabava.  Zakaj klovn? Zaradi resnosti, ki jo veliko srečujem tudi v duhovnih vodah.  Pišuka. Zopet ego, ki stvari jemlje (pre)resno.

A seveda tu ne govorim, da spustimo vso odgovornost in brezskrbno, sebično reagiramo v smislu »briga me« ter dejansko zbežimo pred odgovornostjo. Govorim o soočanju s situacijo, dogodki, ljudmi, čustvi in hkrati govorim, v povezavi s tem,  o nevezanosti na stvari, ljudi, dogodke, situacije itd. Govorim o premiku iz imeti, posedovati, navezati se v samo »biti«. Pravzaprav pripovedujem o fleksibilnosti.

Mehčanju ega.

In ego zelo dobro lahko omehčate s humorjem, smehom, dobro voljo.  To pa lahko dosežete, ko se na stvari nič več osebno ne vežete. A, ker ima palca dva konca, eno lahko dosežete z drugim. Otroci to odlično obvladajo. V enem trenutku so jezni, v drugem se že smehljajo in dobro imajo. Lahkotnost in fleksibilnost. Opazujte njih.

Ko se na stvari (dogodke, situacije, osebe) preveč vežemo, jih začnemo jemati zelo resno in posledično do njih razvijemo določena pričakovanja, ki so običajno zelo nerealna in v resnici nimajo kaj dosti veze s to osebo. To pripelje do tega, da dejansko osebe sploh ne vidimo več takšne kot je, ampak jo vidimo skozi svoja (velika) pričakovanja. Seveda se ta ne uresničijo. Ker se dejasko ne morejo, ker so nerealna. Posledično prihaja do zamer, jeze, razočaranj. Počasi se tako znajdemo v krogu ponavljajočih se čustvev, misli, pričakovanj, razočaranj. Da se ne ponavljam. Dano situacijo preprosto omehčate s humorjem, smehom. Tako, da jo nekako ne jemljete več tako resno. Pogledate jo iz zornega kot opazovalca. Tako boste lažje sprejeli osebo in situacijo, pa tudi sebe boste lažje prenašali, če se tako izrazim.

Mnoge teorije, ki jih takole sem in tja preberem, pravijo da je svet, ki ga vidimo in doživljamo le iluzija. Potemtakem je resnično potrata vaše energije, da stvari jemljete resno in ste ob tem še prizadeti. Seveda, ponavljam, z lekcijo se je potrebno soočiti, če ne, ne boste naredili nič. Vendar je veliko odvisno, na kakšen način se boste z njo soočili. Ali boste trpeli ali pa na zadevo pogledali kot opazovalec vašega filma, ki pravkar gleda komedijo na svojem platnu. Ali je komedija ali drama pa določite vi, z oznakimi, ki ji pripopate na dano situacijo – film, torej.

Ne boste verjeli, tudi Indijanci so poznali figuro Klovna. Klovn je bil prisoten na večini njihovih obredov, ki je za njihovimi hrbti razposajeno poplesaval in jih oponašal . Imel naj bi celo častno mesto, saj je ta presegel notranje omejitve in je otroško nedolžen in duhovit. Je svoboden. Prepoznal je, da ga ego pelje v zmoto in se je zato odločil da svobodno živi in izraža svojo resnico – prečiščeno iluzij. Bi tako tudi vi?

Mojca Koprivnikar

Energijska terapevtka in intuitivna svetovalka

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 20 2014


Laluna

Bojevnik – I

Bojevnik

Danes govorijo »Indijanci«. O fokusu, notranji moči in pogumu. Poznali so strah. Vedeli so, kako ga obrniti v pogum in moč, s fokusom.

Ste kdaj razmišljali o tem, kako leti puščica v svojo tarčo? Če jo jasno in dobro nameriš, bo zadela sredino tarče. A kaj je v ozadju dobrega strela puščice? Že drži, da je važen prijem, nateg in spust, pa jasno oko. Po domače »da dobro naciljaš«, dobra tehnika. A kaj še? Predvsem je važna jasnost misli in stabilnost duha– jasen in osredotočen fokus orientiran zgolj na tarčo, poravnan s pogumom in zavedanjem svoje notranje moči. Fokus, ki je izpraznjen miselne krame (dvomom in strahov).

A takšen fokus in moč lahko zrasteta le iz modrosti srca. Modrst srca pa pripoveduje zgodbo o predaji , ki je pogum in zaupanju, da smo vedno na pravi poti ne glede na to, kako trnova se zdi ta pot. Vemo, da v sebi nosimo pogum in moč, da pot prehodimo. To je pot nenehnih sprememb, ki v svojem gibanju med vzponi in padci najde mir in, ki vzpone in padce preobrazi v veličasten orlov polet. To je polet na krilih srca. Nebo pa je brezmejno…

Fokus ega, – ustvarjanje v tretjedimenzionalni realnosti ima le omejne zmožnosti, ki se vedno v neki točki obrnejo proti vam in tako krožijo v enih in istih ciklih. Običjano bolečin in trpljenja, evforije in razočaranj, osamljenosti, materializma, iskanja načinov za zunanje polnjenje praznine itd… Kreiranje iz ega ima kratek rok uporabe in, ko se izteče, je res plesnivo in smrdljivo. Ciljanje s pozicije ega, vam puščico odbije nazaj proti vam in zadane vas nazaj. To pa seveda boli. Kot boli ego.

Od ega do srca….

….vas loči le odločitev.  Globok vdih in izdih. O tem »kliki« pričajo mnoge zgodbe, napolnjene s čudeži in solzami radosti. A hkrati pripelje to zraven tudi odločitev, da sprejemate odgovornost in z njo v paketu prihaja določena notranja moč. In še naprej z njo, spoštovanje nje, in ponižnost do nje.  Kajti to so vrline modrega srca. Enkrat na tej poti, je resnično možno vse…A vsekakor pridejo testi, ki vas bodo prizkušali, kako iskren, jasen in resničen je vaš namen, da hodite po tej poti.

Mnogi se sprašujete, kako vedeti ali je iz srca ali ne? Dragi moji, ko je iz srca enostavno veš, brez pomisleka, brez vprašanja. Veš, to je iz srca. Ni pogojev, ni dvoma, ni nezaupanja. Veš, da je to to. Brepogojno, v zupanju in pomirjenem občutku. Četudi pridejo trni, pa strma pot navzgor. Nekje globlje veš…

Mojca Koprivnikar,

Intuitivna svetovalka in energijska terapevtka

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 14 2014


Laluna

Ta otrok!?

Danes sem se po daljšem času zopet znašla med otroci. Škrati starimi od enega do treh let in zopet sem ugotovila, da so otroci resnično največji učitelji. V dobrem in v slabem J Če sem se od koga naučila najbolj iskrene, pristne in srčne Ljubezni, je bilo to od otrok. Res da meditacije, terapije, duhovne delavnice pomagajo, zelo pomagajo…a takšen skok in napredek, kot sem ga doživela v času med otroci ga nisem nikjer.  Bila sem budna in aktivna medtem, ko sem delala z otroci. Zelo dobro so osvetlili vzorce, ki sem jih morala predelati in stvari s katerimi sem se morala soočiti. Zelo direktno in neposredno. Ni kaj. Pravzaprav mešanica radosti in izčrpanosti J

Kar me vedno močno fascinira med otroci, je njihova vztrajnost, potrpežljivost in zaupanje. Noro. Le kako smo mi vse to »pozabili«. Pravzaprav, bolj kot sem bila intenzivno z otroci, bolj mi je postajalo jasno, kako sem pravzaprav »zjahana«, zgleda od življenja, in spraševala sem se, kam so vztrajnost, potrpežljivost in zaupanje odšli.  Ko bi se le učili od otrok, bi bili pravi zmagovalci Življenja. Težava je v tem, ker resnost prevzame krmilo in za seboj potepta kreativnost in igrivost, pa še kaj zraven.

Delo z otroci je posebna izkušnja. Dostikrat naporna, a ugotavljam, da predvsem zato, ker smo odrasli izgubili stik s svojim notranjim otrokom. Slednje se kaže v preveliki avtoritativnosti do otrok, ki v otrocih vzbujajo strahospoštovanje in premajhni avtoritativnosti. Pozabljamo nekaj, da je odnos do naših otrok vselej in najprej odnos do sebe. Bolj enostavno izraženo – to kar delamo otroku delamo sebi in otrok nam bo to slej ali prej odzrcalil nazaj. Takrat bomo lahko še bolj udarili po sebi ali pa le spregledali in se objeli. Objeli svojega notranjega otroka in objeli svojega otroka.

Vez z notranjim otrokom

Vsi, ki se soočate z raznimi čustvenimi stanji v teh deževnih dneh, se poskusite povezati z notranjim otrkom, mala/mali ti. Vprašajte ga zakaj se tako počuti in kaj potrebuje, da bo bolje? Lahko poiščete kakšno svojo staro fotografijo na kateri ste majhni in se pogovorite s seboj.

Ponovna povezava z notranjim otrokom je zelo intenzivna vez in proces, ki vas pripelje nazaj v stik z vašimi izgubljenimi čustvi. Pod preprogo vsakdanjih smeti boste našli notranji zaklad. Svoja hrepenenja, želje, preprostost, bogastvo Življenja…

Morda boste celo prišli do odgovorov na mnoga zakopana vprašanja preteklosti, otroštva in začeli razvozlavati čustvene vozle, povezave.

Veliko energetskih čustvenih povezav še vedno nosimo s seboj. Lahko smo stari 20, 30, 40, 50 ali več let, pa je delček nas še vedno zmrzjen – že 20 ali več let. Ko ga osvobodimo tudi lažje zadihamo. Vidimo širšo sliko in lažje povežemo sedanje situacije oz. njihove vzroke. Kar seveda najbolj velja za situacije, čustva, misli in povezave z ljudmi, ki nas omejujejo.

Dobro je, da poiščete način, za razpustitev  vzorcev in vezi. Se »očistite« in počasi postanete zopet igrivi kot vaš notranji otrok.

Mojca Koprivnikar,

intuitivna svetovalka

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 10 2014


Laluna

Koliko krogov je dovolj?

Zapisano pod Energija - to smo mi

KOLIKO KROGOV ŠE?

…ponovljenih travmatičnih odnosov, dogodkov, situacij? Da se končno usedemo v tišino in si rečemo »tako več ne gre«? Novo. Ljubezen. Kaj je pravzaprav potrebno, da »obrnemo plato«?

Današnji dan, z veliko luno na nebu je super (luna) dan, da usmerite energijo in sebe tja, kjer živi ljubezen, spoštovanje, sprejemanje, lepota, svetloba. Zato naj bo:

Odločitev

Tišina……

Ljubezen in spoštovanje do sebe.

A kaj, ko se sliši tako preprosto. Že velikokrat slišano.

Skozi pogovore opažam, da je fokus pri delu na sebi še vedno veliko obrnjen navzven. V projiciranje svojih reči na druge. On je tak in tak, ona je taka in taka. To mi gre na žive pri njem. Ne spoštuje me. Zlorablja me. Vara me. Ignorira me. Vedno sem tam, vse mu dam, on nič ne ceni, celo odide. ..Zgolj enostaven primer iz partnerskega odnosa.

Ko postavimo ogledalo. Se v njem pogledamo, v njem/njej takrat vidimo, da smo del tega sami – da se ne cenimo dovolj in smo zato v življenje pritegnili osebo, ki nam kaže, da se ne cenimo dovolj, da morda sami sebe in drugega nekje ignoriramo…

Fokus je potrebno iskreno obrniti v svoje globine in si odkrito priznati svoje pluse in minuse. Iskreno pogledati v odnose, ljudi okoli sebe – kot svoja zrcala in z iskrenimi očmi videti svoj odsev v ogledalu. Šele takrat je možna resnična sprememba. Premik.

»Obrnimo plato«….Naredimo korak v svobodo…zahvalimo se sebi za VSE kar smo….

Hvaležnost

Naša vibracija raste…

Sprejemanje

S tole lunco so v zraku odlični pogoji, da spustimo vse »tisto«…In prav »tisto« nam močno kaže in naplavlja iz globin našega bitja. Naj svetloba transformira.

V tišini in z jasno, odločno namero – Jaz sem svetloba, Jaz sem ljubezen, Jaz sem volja, Jaz sem trden namen.

Hvala, hvala, hvala

Mojca Koprivnikar intuitivna svetovalka

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.