Arhiv za kategorijo 'Duhovnost v praksi'

Maj 12 2018


Laluna

LASTNA VREDNOST – KAKO JO IZGUBIŠ IN PRIDOBIŠ

Prepričana sem, da se rodimo z vsemi znanji, ki jih bomo potrebovali za življenje, ki je pred nami.

V zgodnjem otroštvu naša lastna vrednost ni vprašljiva. Živimo v trenutku in vse okoli nas sprejemamo v sebe, vse naše ravni bivanja se polnijo s tistim, kar doživljamo v najbližji okolici (družini) in vse sprejemamo tudi v svoje telo. Vse pomeni tisto, kar nas podpira in tudi tisto, kar nas blokira. Otroku je v danem trenutku vse enako in vse sveto kot edina možna resnica. Če je omejujočega v naši okolici takrat preveč oz. več kot podpore, se kot odrasla oseba znajdemo v težavah. Imamo težave v odnosih, bojujemo se sami s seboj in če poenostavim, namesto da bi nam življenje teklo, namesto da bi živeli v obilju, namesto da bi bili obkroženi z ljudmi, ki nas podpirajo, vedno znova srečamo takšne, ki nas ne podpirajo, zapuščajo, zavračajo itn. Življenje postane težko, namesto lahkotno veselje in radost.

Vendar, zakaj bi sploh vztrajali v odnosih, službah in okoliščinah, ki nas omejujejo in zaradi katerih se počutimo slabo? Zato, ker je tako prav, zato, ker je to dolžnost, ker se počutimo krive, zato, ker nas nekdo potrebuje itn.? Vse to vsekakor niso pravi razlogi, da bi ostajali v takšnem odnosu. Je pa modro raziskati vzroke, zakaj so se ti ljudje in okoliščine pojavile v našem življenju, kajti so odsev nas samih in če želimo odsev spremeniti ga moramo najprej dobro spoznati, raziskati in preučiti, šele potem se bo le-ta zamenjal. Res, da je včasih lažje kriviti druge za nastalo situacijo, za čustva ki jih doživljamo, vendar je to pot v lastno pogubo. Takšen človek ni koristen ne sebi in ne bližnji okolici.

Zato se je modro vprašati, KAJ IMAM JAZ S TEM? In če boste za trenutek stopili na stran in celotno situacijo pogledali iz ptičje perspektive oz. iz razdalje kot neosebni opazovalec in bili povsem iskreni do sebe, se vam bo hitro razjasnilo kaj, če sploh kaj, koliko, zakaj in s kom kaj – ali ste samo vrečka za odlaganje smeti ali pa le s kom kaj imate. Po mojih izkušnjah je ena izmed najtežjih preizkušnj primarna družina, kajti meje so dostikrat povsem zabrisane in pohojene in kopati je potrebno globoko, da pravzaprav najdeš sebe.

Lastno vrednost izgubimo kot otroci, ko poslušamo ali doživljamo, da nismo dovolj dobri, da ne zmoremo, da nismo pomembni, da iz nas ne bo nič, ko se nihče ne potegne za nas, ko nas zapustijo, zavrnejo, ne slišijo, ne vidijo ali še veliko hujše stvari, ki se dogajajo za zaprtimi vrati družin.

Pridobivanje lastne vrednosti pa ni vedno enostaven proces, ko je že ta povsem pohojena. Ni enostaven, je pa osvobajajoč in predvsem, kar je najbolj pomembno, tekom pridobivanja se spremni odsev, ki ga gledamo okoli sebe: v življenje pridejo ljubeči ljudje, ki nas podpirajo, najdemo delo, ki nas osrečuje, zaslužimo več denarja in nič več si ne dovolimo, da bi nas kdo še kdaj pohodil, kajti to ni več mogoče, ker ste lekcijo osvojili….

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

En odziv

Maj 05 2018


Laluna

Ko v odnosu BOLI

Povezovanje z malo deklico v nas ali malim dečkom, nam lahko olajša težke trenutke, ki jih preživljamo v odnosu s partnerjem ali sami s seboj. Notranji otrok biva v nas. Vprašanje je v kakšnem stanju se nahaja. Je ranjen? Je vesel? Je jezen? Je močan? Je lahkoten in sproščen ali težak in napet?

Predvsem stanje našega notranjega otroka dobro vidimo v odnosih. Pogostokrat namreč prav v odnosih ali pa v solo – odnosu s seboj doživljamo preteklost (notranjega otroka) oz. izkušamo sedanjost, vendar živimo v preteklosti, ker se je kakšen delček našega notranjega otroka morda nekoč, nekje zaustavil in ni dozorel. Našemu razumu je sicer to zelo težko razumljiv koncept, saj življenje in vse dogodke dojema linearno. Torej, dogaja se mi zdaj in zato je od tukaj in sedaj. Drži, a je hkrati ob tem trenutku prisoten tudi t.i. podzavestni svet, ki deluje preko svojega »sistema« (sistem poimenujem, zaradi lažjega razumevanja). Podzavestni svet pravega sistema v resnici sicer nima. Vsaj moja osebna izkušnja doživljanja in zaznavanja podzavestnih vsebin in njihove predelave, je takšna. Zato bi lahko rekli, da podzavestni svet živi svoj čas in prostor. V njem pa so shranjene vse vsebine, ki so sicer izjemnega pomena za to, kar se nam dogaja trenutno v življenju.

Vsak trenutek imamo dostop do teh vsebin. To so vsebine, ki smo si jih pridelali v otroštvu. Sami in preko staršev, sorojencev in drugih ljudi, ki so bili takrat prisotnih v našem življenju in so pustili pečat na nas.

Če so bile te vsebine boleče za našo malo deklico ali dečka, smo jih potisnili tako daleč stran, da enostavno niso več obstajale za nas. Pa vendar so še vedno tam/tu. To so vse tiste izkušnje in doživljanja, ki smo jih bili deležni v otroštvu, ki so vse drugo kot ljubezen. Tam smo se naučili zapuščati ljudi preden (za)boli ali dovolili, da nas drugi zapustijo, naučili smo se zavrniti drugega ali dovolili, da nas zavrne drugi, naučili smo se zlorabljanja in izkoriščanja, naučili smo se, da nismo vredni ljubezni, pozornosti in naklonjenosti nasprotnega spola, naučili smo se prositi za ljubezen, naučili smo se nemoči, spoznali smo kaj pomeni osamljenost in hlad, ki ga ob tem doživljamo, saj morda ni bilo nikogar, ki bi nas objel, potolažil, ko smo bili najbolj žalostni, sami in jezni. Lahko da smo v pomembnih trenutkih, ko smo najbolj potrebovali toplino in ljubezen, ostali sami. Tako smo se že kot otroci naučili, da je morda najbolje biti sam, saj nam drugi ne koristijo kaj dosti. Pa zato še danes živimo v tem prepričanju. Lahko se v odnosu zato počutimo izredno osamljene in neizpolnjene ali pa smo sami in se skozi nas pretakajo čustva žalosti ob osamljenosti.

Danes in preteklost

Veliko odnosov v sedanjem trenutku živi življenje preteklosti. V tem primeru se med paroma pretaka in kroži energija, ki običajno sproža konflikte, nezadovoljstvo in nosi težko energijo iz katere bi najrajši pobegnili. Energija torej kroži in se ponavlja. Konflikti se ponavljajo. Jeza, bes, zamera, žalost, krivda, nemoč itd.

A ob spoznanju, da se odnos nahaja v slepi ulici neskončnih konfliktov in težke energije, je dobro zavedanje, da s tem ni popolnoma nič narobe. Borba s temi občutki in čustvi prinese še več tega, česar ne želimo, zato enostavno sprejmimo situacijo takšno kot trenutno je. Vendar ne obstanimo v malodušju ali obupu. Ob tem spoznanju, da v odnosu pravzaprav odvija scenarij preteklosti – otroštva obeh vpletenih igralcev, smo bogatejši za novo spoznanje in imamo »rešilno bilko« s katero lahko naredimo spremembo ter začnemo delovati drugačne. Poenostavljeno bi lahko rekli, da imamo sedaj možnost, da spremenimo svojo energijo in posledično bo sledila sprememba v odnosu. A v odnosu mora biti nekdo seveda prvi. Ne čakajmo na drugega. V samskem stanu pa imamo na voljo obilo svobode in s tem obilo potenciala, da spreminjamo sebe, svojo energijo in zberemo pogum, da se podamo na misijo čiščenja otroštva in vzorcev ki smo jih prejeli.

Kje začeti? Prvi koraki in odgovor na to je povsem preprost. Vprašajmo se, kaj nas trenutno njabolj moti, kaj nam ni všeč, kaj nas boli, česa ne zdržimo več, kaj bi v svojem življenju želeli drugače? Izberimo eno stvar, sprejmimo jo takšno kot je in naredimo bistven korak – odločimo se za spremembo…

VIR: http://laluna-magazin.si/2017/05/30/ko-v-odnosu-boli/

Mojca Koprivnikar Eternal Light® svetovalka Novinarka in pisateljica Tel.št: 051 305 224 E-pošta: mojca.koprivnikar@gmail.com
  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Jan 02 2015


Laluna

Varnost in cona udobja

»Cono udobja« nekako povezujemo z nečim, kar je varno in torej udobno. Pa vendar, ali to drži?

Ne.

Cona udobja je namreč prežeta z odvisnostjo od nje in strahom pred izgubo nje. Zakaj? Če izgubimo cono udobja, pademo na trdna tla, kjer boli. V kateri točki je torej cona udobja »varna«? Ja, ni a ne? Najbolj ironično pa je, da dlje ostanemo v coni udobja, bolj trden je padec.

Če zaokrožimo razmišljanje okoli udobja, pridemo do spoznanja, da je pravzaprav bolj varno tvegati in delati spremembe, delati na sebi ter sebe in druge spoznavati v drugačnih barvah in odtenkih le-teh. Biti malce drzen pravzaprav. Pravzaprav ugotovimo, da nimamo kaj izgubiti, ko to storimo.

Dragi moji, to/tam je(notranja) Moč.

Kaj je nasprotje moči? Nemoč. Apatija, depresija in podobna negativna stanja izhajajo iz nemoči dvigniti se iz cone udobja. Včasih nezavedno, kar je tudi za tisto osebo najhuje. Včasih pa popolnoma zavedno, a si zatiskamo oči, ker se nam, po domače povedano »ne ljubi narediti«.

Prvi korak je torej, da prepoznamo, da smo v coni udobja, ki ga paradoksalno lahko povežemo celo s strahom. Prepoznamo vzorec. Potem se iz nje počasi in potrpežljivo dvigamo. A, ko bi le bilo tako enostavno to narediti, kot se enostavno prebere.

Poskusite pri majhnih stvareh, ki niso tako zelo tvegane. Spoznali boste, kako narašča vaša moč….in končno bodo dvigi vse večji…

In kaj je dvig iz cone udobja? Nekaj, kar si želite, nekaj kar čutite da morate storiti, nekaj po čemer hrepenite pa je čisto »out of space«, nekaj čisto drugačnega od tega,  kar delate že leta in leta enako, menjava službe, prestop na svojo pot, nekaj kar že leta in leta želite nekomu povedati, povabiti koga kam, povedati komu kaj, morda kakšen vzorec ki ste ga prepoznali da vam škoduje obrniti v drugo smer, da vam bo koristil….

Morda pa se »samo« ODLOČITI, da je čas…..

Mojca Koprivnikar

Tempelj svetlobe – energijski in terapevtski center

mojca.koprivnikar@gmail.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Nov 11 2014


Laluna

Vsi govorijo o 11.11

Vsi  govorijo o 11.11.

Hm, razumsko si rečem »spet  iz duhovnih krogov, že en teden prej, poslušam in berem o teh 10.11. in  11.11. dnevih – kaj naj delam na te dni, kako se bom počutila te dni, kaj se mi bo morda dogajalo, itd.« Kar malo mi je smešno pravzaprav.

Potem se vprašam »ali se mi dogaja, ker o tem že en teden prej berem in poslušam ali se mi res dogaja«.

Določena števila res vibrirajo na določenih frekvencah. Višje, močnejše so te frekvence, več t.i. »čistilnega« učinka imajo. Na Zemljo se spušča veliko svetlobe. Če vaše misli, čustva niso še dovolj prečiščena negativnega doživljanja, imate lahko težave, moten pretok energije in kot posledico slabše počutje, več zmede in kaosa, sprožijo se določeni dogodki v povezavi z ljudmi, ki vam nastavijo zrcalo vašega doživljanja, vašega mišljenja…

A, ker je linearni koledar in čas »nastavil« človek, je dejansko težko napovedati, kdaj točno se »ti dnevi« časovno zares zgodijo. Gre namreč za valovanje energije. Z luninim dogajanjem je drugače. Pri njej vemo, se spreminja pred našimi očmi na nebu. Spreminja, dviguje vode, vpliva na počutje. Nedvomno. Za števila pa težko rečemo zagotovo.

Zaradi tega je v vsem tem najbolj pomembno, da prisluhnemo sami sebi in svojim občutkom. »Te dni« pa vzamemo kot pomagalo, da si naprimer ob teh dneh vzamemo več časa za sebe, za lep odnos s seboj. Ker smo večina dni obremenjeni z vsakdanjimi skrbmi, otroki, družino, službo, hitenjem sem in tja itd. pa si v teh dneh lahko odtrgamo kakšen trenutek več za analizo svojih misli, odnosov, želja in pogledamo po čem hrepenimo in koliko nam še manjka do uresničitve hrepenenj.

Osebno bi rekla naj se ne haklamo preveč na teh datumih. Naj bodo »samo« pomagalo, poriv pri tem da stopimo korak bližje k sebi in nekaj naredimo, da bomo prijaznejši, lepši sami do sebe.

Rad-a te imam…

Komu povejmo, da ga imamo radi, da ga pogrešamo, komu kaj podarimo, ga razveselimo, komu se nasmehnimo, koga pobožajmo (z lepimi besedami ali fizično), naredimo kaj lepega. Ker v prvi vrsti, ko naredimo za drugega, naredimo tudi za sebe. Naredimo pravzaprav dvojno dobro delo. Bližje nam je oseba, ki ji npr. povemo, da jo imamo radi, večji premik naredimo tudi pri sebi.

Izrazimo naklonjenost in povejmo, da ga/jo imamo radi tistega/tisto, kateri to izrazimo najtežje in tako bomo več bomo naredili tudi na sebi. Lažje je namreč, tistemu ki mu velikokrat rečemo, da ga imamo radi reči, da ga imamo radi, kot pa tistemu za katerega nam gre to težko z jezika.

Č e kljub vsemu ne moremo, ker je zamera prevelika, osebi to povejmo najprej v mislih in potem enkrat, počasi tudi z besedami. To so majhni koraki, ki vas pripravijo na velike J

Vse lepo…

Za več informacij se vedno lahko obrnete na:

Mojca Koprivnikar

Terapevtka, ki zdravim z Gaia Eternal Light® energijami

Mojca.koprivnikar@gmail.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Nov 11 2014


Laluna

Vam je že dovolj? Ali želite še?

Točka »DOVOLJ IMAM«

Ko se nam zgodi t.i. »slaba« (individualno ali kolektivno) stvar vedno obstaja možnost, da prekinete oz. transformirate vezi s »starim« načinom življenja, mišljenja, čustvovanja, odnosov in stopite korak bližje k tistemu po čemer hrepenita vaše srce in duša.

Z zemeljskega (fizičnega obstoja, materije) pogleda se morda zdi situacija brezupna in katastrofalna, a z vidika duše je to priložnost, ki ji je treba na stežaj odpreti vrata. Duši se resnično nobena lekcija, naloga, situacija ne zdi težka. Duša se pogumno veseli, medtem ko se njenemu podaljšku tu na Zemlji (nam – meni Mojci, tebi – Tini, Petri, Sanji, Mihu, itd.) zdi zelo zahtevna in morda celo nemogoča. Vsaka solza, vsak dogodek, ki je sprožil solze.

Ne pravim, da situacije niso težke in da je vse lahkotno in brez težav, temveč želim povedati, da lahko izstopite iz kroga vrtenja trpljenja. Z odločitvijo, da se nehate upirati in da sprejmete situacijo in se z njo soočite točno takšno kot je. Vedno obstaja odgovor in pot. Ne govorim, da bo vse izginilo in nič več obstajalo, ampak da svoje doživljanje in pogled lahko usmerite v drugačno smer.

Višji jaz

Povezava z vašim Višjim jazom vam pri tem lahko zelo pomaga, če ste pripravljeni iskreno prisluhniti in ukrepati v tej smeri. Zaupati in se prepustiti. Prav neverjetno zanimive stvari se pričnejo dogajati, ko enkrat zaupamo podpori Svetlobnega vodstva in dejansko prisluhnemo. Neverjetno kreativne rešitve se pojavijo in z njo tudi pogum, da jih počasi začnemo uresničevati. S predanostjo Svetlobi prihaja vsa podpora. S Svetlobo imam v mislih predvsem to, da zaupamo, da prisluhnemo, sprejmemo, odpustimo, da smo do sebe iskreni (včasih boleče iskreni), da smo pripravljeni iti po poti srca…In pri tem ni izjeme, kjer je volja je pot in na to pot se lahko odpravi vsak….

Svetu se ne pokažemo takšni kot smo, ker se bojimo, da bomo zopet zlorabljeni, izkoriščeni, zapuščeni, napadeni, zavrnjeni. Vse to, kar smo že bili (nekateri) v otroštvu. Najprej doma, potem naprej v šoli. Včasih je res težko stopiti iz tega kroga, pa vendar, le če bomo izstopili bomo lahko srečni. Le tako bomo lahko spoznali, da smo lahko tudi sprejeti in ljubljeni takšni kot smo. Ali potem takem sploh imam kaj za zgubiti? Ne. Lahko smo dejansko še naprej v isti poziciji odnosov, ki nam kažejo točno to – izkoriščenost, zlorabo, zapuščenost ali pa tvegamo in gremo ven iz tega. Šele takrat bomo lahko izkusili tisto po čemer hrepenimo.

Prav nihče si v svoji biti ne želi biti nesprejet in zavrnjen. Vsi si želimo ljubezni in sprejetosti in vsak pri sebi, v svoji srčiki ve, kaj za njega predstavlja Ljubezen in kako ta izgleda v življenju zanj.

Le, če boste malo tvegali (in to je lahko že sama odločitev) se vam bo odprl popolnoma nov svet, nove možnosti, nove ideje, novi ljudje, novi odnosi. In to se ne konča. Četudi ste že na tej poti in ste že kdaj prestopali meje neznanega, vselej obstajajo nove in nove. Le izzivi so drugačni.

Za več informacij se vedno lahko obrnete na: Mojca Koprivnikar Terapevtka, ki zdravim z Gaia Eternal Light® energijami

mojca.koprivnikar@gmail.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Nov 03 2014


Laluna

Kaj je usojeno?

A veste, kaj je rekel znani švicarski zdravnik in psihiater Carl Gustav Jung? »Tisto, kar ne ozavestite, postane usodno.«

Vse stvari, ki vas motijo, vas bremenijo, vam otežujejo življenje in ne morete preko njih v odnosih ali kjerkoli drugje v življenju (intima, zdravje, delo, denar,…) in roko na srce vse vedno pripelje do odnosov, tisto bo postalo usodno, če na tem ne boste nič naredili. In zdaj vas sprašujem: bi radi trpeli? Ali bi raje pogledali, kaj se v ozadju tega »trpljenja« dogaja?

Velikokrat niti sami ne vidimo vzorca, pa se nam nekatere stvari »kar dogajajo«. Takrat je dobro, da poiščete pomoč nekoga, ki vam bo iskreno in nepristransko (brez svojih projekcij) lahko povedal mnenje. Kot vedno ponavljam, zares veliko lahko naredite že s tem, da ste pripravljeni sami iskreno pogledati kaj se dogaja. Potem že najdete pot do osebe, ki vam lahko naprej pomaga ali v vaše življenje vstopi taka oseba ali morda naletite na knjigo, ki je lahko odskočna deska. A potrebno bo nekaj. Brez tega žal ne bo šlo. Iskrenost. Brez nje boste ostali na »instant« duhovnosti. Kaj to pomeni? Če za sebe menite, da ste popolnoma nesebična oseba, morate biti pripravljeni sprejeti tudi to, da vam nekdo reče, da kot nesebičnega vidite pravzaprav samo vi samega sebe, v resnici ste pa sebični in manipulativni.

Kaj želim povedati? Iskreno in odkrito je treba dati karte na mizo in sprejeti, da ima vsaka palica dva konca. Umestna pot je umetnost. Ravnotežje je umetnost. Zato pa rabimo biti iskreni in odkriti najprej do sebe.

Dostikrat slišim od ljudi, kako delajo na sebi, potem pa ugotovim, da je večina tega dela »instant« duhovnost, ker je to zdaj »in«, še vedno pa ostajajo na površini. Za spremembe je potrebno iti iskreno globlje in dosti tudi tvegati. Tvegati v smislu vlaganja energije v kakršni koli obliki. Tudi sama sem hodila na razne delavnice, seminarje in podobno. S tem seveda ni nič narobe in začasno te podpre, ti pomaga, a kmalu po tem pride test v realnem življenju in tam je treba speljati. To je tista veščina, ki opažam da manjka ljudem, ki so že na tej poti. Zato pravim »instant« duhovnost, ki te popelje v višave, naredi kemijski »šus« v možganih in ko popusti, iz višav, pademo po tleh. V globine, ki se zdijo brez dna.

Mislim, da še nismo na stopnji, ko bi lahko delali na sebi tiste globlje spremembe in premike »na daljavo« preko Facebooka, preko telefona in podobno…Da, to so začasna pomagala, a resničnega premika, mislim, ne morejo narediti v človeku. Tistega, ki bi uresničil tisto, kar si želite ali vas dolgoročno opremil z dobrim počutjem. To je pot, ki ni kratka en vikend ali vsak vikend v mesecu ali ena meditacija v mesecu…

To je pot, ki traja…

Ste na njej? Skočite in tvegajte:)

Mojca Koprivnikar Terapevtka, ki zdravim z Gaia Eternal Light® energijami

mojca.koprivnikar@gmail.com Tempelj Svetlobe – terapevtski center in svetovalnica

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Okt 27 2014


Laluna

Očistiti začaran krog

KAKO OČISTITI ZAČARAN KROG

Skozi delo na sebi in skozi vse spremembe skozi katere sem šla (in še grem!), sem srcem, dušo in telesom začutila, da so vse »slabe« stvari, ki so se mi dogajale, veliko darilo. Res! Brez heca!  Zdaj lahko rečem, da je dobro, da se je vse to dogajalo in se zgodilo kot se je. Še pol leta nazaj nisem tako videla in doživljala življenje, potem se zgodi točka, ko “delo nasebi” prinese svoje rezultate (če želite, rezultate). Zdaj lahko rečem, da je vse to celo več kot dobro, to je odlično.

To vam ne pišem zato, ker pač novodobna duhovnost govori o tem na vsakem koraku. Povsem prijateljsko, kot oseba, ki želi z vami to deliti, vas podpreti, vam dejansko lahko potrdim, da so »slabe« stvari blagoslov. Skozi vse procese pride do točke preobrata, skoka, ko vse tisto »težko, slabo, nemogoče, cinično, itd.« postane blagoslov.

Vse to se zdi “težko” zato, ker smo tako globoko zapacani v teh vzorcih in ciklih, da se zdi kot da iz njih ni izhoda in se vrti, krog se vrti. Pa ni tako. Krog je možno očistiti in se tako dvigniti na višji nivo zavedanja. Vse »težko, slabo in bremenilno«, kar doživljate je možno prečistiti do točke, da to vidite kot nagrado, nekaj za kar ste lahko neskončno hvaležni. Resnično. Postanete lahkotnejši in svobodnejši. Brez kančka dvoma vam lahko rečem, da je to mogoče. Zelo bistvena pa je vaša pripravljenost in kako resnično predano ste pripravljeni zaupati v višjo inteligenco in v končni fazi v Življenje, ki vas podpira.

Verjemite, če mislite, da ima vajeti v rokah politika, država, partner, starši, nadrejeni, temu ni tako. Vse vajeti so vaše. Odvežite jih in jih primite – odločno , pogumno, a hkrati milo in hvaležno.

Te vajeti so na eni strani vaša čustva (kako čutite stvari,ko se zgodijo) in na drugi strani vaše zaupanje v višjo inteligenco (čutite njeno prisotnost?). Če še ne čutite prisotnosti višje inteligence, se začnite povezovati z njo preko preprostih, a iskrenih molitev, včasih s solzami v očeh. Videli boste, kaj se bo zgodilo. Če so vaša čustva nemoč, cinizem, jeza, zamera, krivda, itd. jih čistite še naprej in iščite načine za čiščenje. Predano čistite. To je dejansko tako kot bi prali umazano perilo. Vi ste pralni stroj in čustva, ki jih doživljate, so vaše perilo. In če še niste hvaležni za vse kar se vam je zgodilo, potem še čistite. Če ste naveličani že vsega in imate dovolj čiščenja, potem še čistite. Če je naporno, še čistite. Predano. Pojdite naprej.

Pa še to. Zelo pomembno. Tisto, kar želite sami, najprej dajte vi to drugim. Se pravi, če želite »imeti«, morate najprej dati. Pa še naprej. Kar pomeni, da se morate spoznati do točke, ko s srcem, dušo in telesom spoznate, kaj si želite. Ko to veste, najprej dajte vi to svetu, Življenju. Iskreno in odprtega srca. Brez pričakovanj. Potem boste videli, kaj se bo zgodilo….

Poskusite.

Mojca Koprivnikar Terapevtka, ki zdravim z Gaia Eternal Light® energijami mojca.koprivnikar@gmail.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Okt 23 2014


Laluna

Odnos z moškim

ODNOS Z MOŠKIM

Danes sem preživela čudovit dan v naravi,kjer sem prejela ogromno novih idej in usmeritev…

V zadnjem času me energije vztrajno usmerjajo k intenzivnem predelovanju odnosa z moškim, moško energijo, figuro, k žensko-moškim odnosom. Na mentalnem nivoju veliko razmišljam o tem, zakaj je večina odnosov pravzaprav v svoji biti disfunkcionalnih in na nek način usmerjenih v propadanje. Zelo malo je odnosov, ki temeljijo na spoštovanju, sprejemanju, kjer se odkrito pogovarja, kjer se dela premike in spremembe po spirali navzgor.

Izvorna travma…

Za vse, ki smo imele travmatični odnos in izkušnjo z očetom, sedaj to podoživljamo v odnosih z moškimi, ki prihajajo v naša življenja. Lahko gre za enega moškega s katerim smo več let ali več različnih moških, ki se menjajo. Pravzaprav ni toliko pomembno, s kom in koliko časa, pomembna je zgodba, v kateri se po istem kopitu vrti začaran krog bolečin in trpljenja, vse do (manjše ali večje) izdaje, zavrnitve, zapustitve. Zgodbo še kako dobro poznam.

Odkriti vzorce in »videti« dogodke, ki so izvorno povzročili »tisto rano« in nezaupanje – iz tistega grma bo zajec prinesel odgovor. V skoraj vsaki takšni zgodbi so glavne sestavine, da jo presežete, odločitev za drugačen odnos, pripravljenost odpuščati, sprejetje, volja in zaupanje.

Odločitev

….da delujete drugače, da ste pripravljene pogledati v bolečino, vzorce, v izvorno rano…odločitev, da sprejmete lekcije, ki jih prinaša odnos moškim in odločitev za razumevanje – sebe in njega.

Pripravljenost odpuščati

….ključno.

Ko »vidite« in prepoznate, kaj se dogaja. Ko prepoznate tisti boleči vzorec, je ključno da odpustite. Najprej sebi in v prvi vrsti sebi, da ste se dopustila (za)peljati tako daleč in v tako boleče odnose, dogodke, situacije, da ste poteptale samospoštovanje in se odrekle sebi, samo zato da bi ugodile in bile sprejete, da bi končno dobile tisto pozornost, tisto Ljubezen. Odpustite si. Brez obtoževanj, saj ravno ta , star, odnos do sebe, vas je pripeljal do točke, da ste si pripravljene odpustiti in iti naprej. Če tega ne bi bilo, do točke odpuščanja niti ne bi prišla. Bodite hvaležne za ta del poti, ki vas je (za)peljal tako globoko, v nekaj, česar si pravzaprav niste želela in si ne želite. Brez tega ne bi prepoznala in videla, česa si resnično želite in kaj je dejansko lahko. Ja! Odpustite sebi…..nato nadaljujete z odpuščanjem njemu. Delo na sebi in odnosih z moškim vas bo slej ali prej pripeljal tudi do vašega odnosa z očetom in izvorne rane iz otroštva. Če boste želela narediti korenito spremembo v odnosu z moškim, boste potovala v svoje otroštvo in do izvorne rane. Odpustite tam in zgodil se bo čudež ….a v to zgodbo vas bom popeljala ob kakšni drugi priložnosti.

Sprejetje

….ja, sprejmite vse to. Sebe v tej zgodbi. Vzorce, lekcije. To je in to bo del vas. Zato sprejmite, a se ne vpletajte. Zaživite.

Sprejeti sebe in se podpreti v dobrem in v slabem, v vseh pogojih – se imate rada v vseh situacijah, v katerih se znajdete?. Kako ste, v odnosu sama s seboj? Se podprete in objamete, ko ste žalostna? Se pohladite, ko ste jezna in ognjena?

Volja

….ker je to pot nihanj in iskanja ravnovesja, boste potrebovale tudi veliko volje, da stvari speljete, da ne obupate, da greste naprej v zaupanju, da poiščete pomoč, ko hodite po robu in gledate v brezno, ki deluje zastrašujoče, da se sprejmete v svojem največjem minusu in tudi plusu in se hkrati zavedate, da ste vredna Ljubezni in Spoštovanja, tudi ko ste v minusu. Volja.

Zaupanje

….glavna sestavina. Ko se iz dna dvignejo dvomi, negotovost in nezaupanje. Da pogledate od kje prihaja vse to. Zakaj ne zaupate? Zakaj se to dogaja? Kako se situacija poveže s preteklostjo? To je triger. Samo poglejte ga, poglejte vzorec, kot opazovalka in ga sprejmite. Ne pravim, da brskajte po preteklosti in se zapletajte v njo. Samo poglejte jo, kot odrasla oseba, danes. Še vedno je z vami, ne morete jo zbrisati. A velika razlika je, če živite v preteklosti ali zgolj pogledate preteklost kot opazovalka danes. Z zaupanjem. V sebe in vse kar je. Prepoznala boste, da je preteklost in vse bolečine iz nje, zgolj iluzija, ki vam še danes vodi življenje. Poglejte jo, kot opazovalka in samo glejte ta film. In ko boste dobila ta ključ, odklenite z njim srce in ga odprite….

Hvala Hvala Hvala

Mojca Koprivnikar Terapevtka, ki delam z Gaia Eternal Light® energijami mojca.koprivnikar@gmail.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

2 odzivov

Avg 27 2014


Laluna

Klovn?

Klovn

Kdo je klovn? Tisti, ki zabava in tisti, ki se zabava.  Zakaj klovn? Zaradi resnosti, ki jo veliko srečujem tudi v duhovnih vodah.  Pišuka. Zopet ego, ki stvari jemlje (pre)resno.

A seveda tu ne govorim, da spustimo vso odgovornost in brezskrbno, sebično reagiramo v smislu »briga me« ter dejansko zbežimo pred odgovornostjo. Govorim o soočanju s situacijo, dogodki, ljudmi, čustvi in hkrati govorim, v povezavi s tem,  o nevezanosti na stvari, ljudi, dogodke, situacije itd. Govorim o premiku iz imeti, posedovati, navezati se v samo »biti«. Pravzaprav pripovedujem o fleksibilnosti.

Mehčanju ega.

In ego zelo dobro lahko omehčate s humorjem, smehom, dobro voljo.  To pa lahko dosežete, ko se na stvari nič več osebno ne vežete. A, ker ima palca dva konca, eno lahko dosežete z drugim. Otroci to odlično obvladajo. V enem trenutku so jezni, v drugem se že smehljajo in dobro imajo. Lahkotnost in fleksibilnost. Opazujte njih.

Ko se na stvari (dogodke, situacije, osebe) preveč vežemo, jih začnemo jemati zelo resno in posledično do njih razvijemo določena pričakovanja, ki so običajno zelo nerealna in v resnici nimajo kaj dosti veze s to osebo. To pripelje do tega, da dejansko osebe sploh ne vidimo več takšne kot je, ampak jo vidimo skozi svoja (velika) pričakovanja. Seveda se ta ne uresničijo. Ker se dejasko ne morejo, ker so nerealna. Posledično prihaja do zamer, jeze, razočaranj. Počasi se tako znajdemo v krogu ponavljajočih se čustvev, misli, pričakovanj, razočaranj. Da se ne ponavljam. Dano situacijo preprosto omehčate s humorjem, smehom. Tako, da jo nekako ne jemljete več tako resno. Pogledate jo iz zornega kot opazovalca. Tako boste lažje sprejeli osebo in situacijo, pa tudi sebe boste lažje prenašali, če se tako izrazim.

Mnoge teorije, ki jih takole sem in tja preberem, pravijo da je svet, ki ga vidimo in doživljamo le iluzija. Potemtakem je resnično potrata vaše energije, da stvari jemljete resno in ste ob tem še prizadeti. Seveda, ponavljam, z lekcijo se je potrebno soočiti, če ne, ne boste naredili nič. Vendar je veliko odvisno, na kakšen način se boste z njo soočili. Ali boste trpeli ali pa na zadevo pogledali kot opazovalec vašega filma, ki pravkar gleda komedijo na svojem platnu. Ali je komedija ali drama pa določite vi, z oznakimi, ki ji pripopate na dano situacijo – film, torej.

Ne boste verjeli, tudi Indijanci so poznali figuro Klovna. Klovn je bil prisoten na večini njihovih obredov, ki je za njihovimi hrbti razposajeno poplesaval in jih oponašal . Imel naj bi celo častno mesto, saj je ta presegel notranje omejitve in je otroško nedolžen in duhovit. Je svoboden. Prepoznal je, da ga ego pelje v zmoto in se je zato odločil da svobodno živi in izraža svojo resnico – prečiščeno iluzij. Bi tako tudi vi?

Mojca Koprivnikar

Energijska terapevtka in intuitivna svetovalka

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 20 2014


Laluna

Bojevnik – I

Bojevnik

Danes govorijo »Indijanci«. O fokusu, notranji moči in pogumu. Poznali so strah. Vedeli so, kako ga obrniti v pogum in moč, s fokusom.

Ste kdaj razmišljali o tem, kako leti puščica v svojo tarčo? Če jo jasno in dobro nameriš, bo zadela sredino tarče. A kaj je v ozadju dobrega strela puščice? Že drži, da je važen prijem, nateg in spust, pa jasno oko. Po domače »da dobro naciljaš«, dobra tehnika. A kaj še? Predvsem je važna jasnost misli in stabilnost duha– jasen in osredotočen fokus orientiran zgolj na tarčo, poravnan s pogumom in zavedanjem svoje notranje moči. Fokus, ki je izpraznjen miselne krame (dvomom in strahov).

A takšen fokus in moč lahko zrasteta le iz modrosti srca. Modrst srca pa pripoveduje zgodbo o predaji , ki je pogum in zaupanju, da smo vedno na pravi poti ne glede na to, kako trnova se zdi ta pot. Vemo, da v sebi nosimo pogum in moč, da pot prehodimo. To je pot nenehnih sprememb, ki v svojem gibanju med vzponi in padci najde mir in, ki vzpone in padce preobrazi v veličasten orlov polet. To je polet na krilih srca. Nebo pa je brezmejno…

Fokus ega, – ustvarjanje v tretjedimenzionalni realnosti ima le omejne zmožnosti, ki se vedno v neki točki obrnejo proti vam in tako krožijo v enih in istih ciklih. Običjano bolečin in trpljenja, evforije in razočaranj, osamljenosti, materializma, iskanja načinov za zunanje polnjenje praznine itd… Kreiranje iz ega ima kratek rok uporabe in, ko se izteče, je res plesnivo in smrdljivo. Ciljanje s pozicije ega, vam puščico odbije nazaj proti vam in zadane vas nazaj. To pa seveda boli. Kot boli ego.

Od ega do srca….

….vas loči le odločitev.  Globok vdih in izdih. O tem »kliki« pričajo mnoge zgodbe, napolnjene s čudeži in solzami radosti. A hkrati pripelje to zraven tudi odločitev, da sprejemate odgovornost in z njo v paketu prihaja določena notranja moč. In še naprej z njo, spoštovanje nje, in ponižnost do nje.  Kajti to so vrline modrega srca. Enkrat na tej poti, je resnično možno vse…A vsekakor pridejo testi, ki vas bodo prizkušali, kako iskren, jasen in resničen je vaš namen, da hodite po tej poti.

Mnogi se sprašujete, kako vedeti ali je iz srca ali ne? Dragi moji, ko je iz srca enostavno veš, brez pomisleka, brez vprašanja. Veš, to je iz srca. Ni pogojev, ni dvoma, ni nezaupanja. Veš, da je to to. Brepogojno, v zupanju in pomirjenem občutku. Četudi pridejo trni, pa strma pot navzgor. Nekje globlje veš…

Mojca Koprivnikar,

Intuitivna svetovalka in energijska terapevtka

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Starejši zapisi »