Arhiv za kategorijo 'Odnosi, ženske in moški'

Maj 12 2018


Laluna

LASTNA VREDNOST – KAKO JO IZGUBIŠ IN PRIDOBIŠ

Prepričana sem, da se rodimo z vsemi znanji, ki jih bomo potrebovali za življenje, ki je pred nami.

V zgodnjem otroštvu naša lastna vrednost ni vprašljiva. Živimo v trenutku in vse okoli nas sprejemamo v sebe, vse naše ravni bivanja se polnijo s tistim, kar doživljamo v najbližji okolici (družini) in vse sprejemamo tudi v svoje telo. Vse pomeni tisto, kar nas podpira in tudi tisto, kar nas blokira. Otroku je v danem trenutku vse enako in vse sveto kot edina možna resnica. Če je omejujočega v naši okolici takrat preveč oz. več kot podpore, se kot odrasla oseba znajdemo v težavah. Imamo težave v odnosih, bojujemo se sami s seboj in če poenostavim, namesto da bi nam življenje teklo, namesto da bi živeli v obilju, namesto da bi bili obkroženi z ljudmi, ki nas podpirajo, vedno znova srečamo takšne, ki nas ne podpirajo, zapuščajo, zavračajo itn. Življenje postane težko, namesto lahkotno veselje in radost.

Vendar, zakaj bi sploh vztrajali v odnosih, službah in okoliščinah, ki nas omejujejo in zaradi katerih se počutimo slabo? Zato, ker je tako prav, zato, ker je to dolžnost, ker se počutimo krive, zato, ker nas nekdo potrebuje itn.? Vse to vsekakor niso pravi razlogi, da bi ostajali v takšnem odnosu. Je pa modro raziskati vzroke, zakaj so se ti ljudje in okoliščine pojavile v našem življenju, kajti so odsev nas samih in če želimo odsev spremeniti ga moramo najprej dobro spoznati, raziskati in preučiti, šele potem se bo le-ta zamenjal. Res, da je včasih lažje kriviti druge za nastalo situacijo, za čustva ki jih doživljamo, vendar je to pot v lastno pogubo. Takšen človek ni koristen ne sebi in ne bližnji okolici.

Zato se je modro vprašati, KAJ IMAM JAZ S TEM? In če boste za trenutek stopili na stran in celotno situacijo pogledali iz ptičje perspektive oz. iz razdalje kot neosebni opazovalec in bili povsem iskreni do sebe, se vam bo hitro razjasnilo kaj, če sploh kaj, koliko, zakaj in s kom kaj – ali ste samo vrečka za odlaganje smeti ali pa le s kom kaj imate. Po mojih izkušnjah je ena izmed najtežjih preizkušnj primarna družina, kajti meje so dostikrat povsem zabrisane in pohojene in kopati je potrebno globoko, da pravzaprav najdeš sebe.

Lastno vrednost izgubimo kot otroci, ko poslušamo ali doživljamo, da nismo dovolj dobri, da ne zmoremo, da nismo pomembni, da iz nas ne bo nič, ko se nihče ne potegne za nas, ko nas zapustijo, zavrnejo, ne slišijo, ne vidijo ali še veliko hujše stvari, ki se dogajajo za zaprtimi vrati družin.

Pridobivanje lastne vrednosti pa ni vedno enostaven proces, ko je že ta povsem pohojena. Ni enostaven, je pa osvobajajoč in predvsem, kar je najbolj pomembno, tekom pridobivanja se spremni odsev, ki ga gledamo okoli sebe: v življenje pridejo ljubeči ljudje, ki nas podpirajo, najdemo delo, ki nas osrečuje, zaslužimo več denarja in nič več si ne dovolimo, da bi nas kdo še kdaj pohodil, kajti to ni več mogoče, ker ste lekcijo osvojili….

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

En odziv

Maj 05 2018


Laluna

Ko v odnosu BOLI

Povezovanje z malo deklico v nas ali malim dečkom, nam lahko olajša težke trenutke, ki jih preživljamo v odnosu s partnerjem ali sami s seboj. Notranji otrok biva v nas. Vprašanje je v kakšnem stanju se nahaja. Je ranjen? Je vesel? Je jezen? Je močan? Je lahkoten in sproščen ali težak in napet?

Predvsem stanje našega notranjega otroka dobro vidimo v odnosih. Pogostokrat namreč prav v odnosih ali pa v solo – odnosu s seboj doživljamo preteklost (notranjega otroka) oz. izkušamo sedanjost, vendar živimo v preteklosti, ker se je kakšen delček našega notranjega otroka morda nekoč, nekje zaustavil in ni dozorel. Našemu razumu je sicer to zelo težko razumljiv koncept, saj življenje in vse dogodke dojema linearno. Torej, dogaja se mi zdaj in zato je od tukaj in sedaj. Drži, a je hkrati ob tem trenutku prisoten tudi t.i. podzavestni svet, ki deluje preko svojega »sistema« (sistem poimenujem, zaradi lažjega razumevanja). Podzavestni svet pravega sistema v resnici sicer nima. Vsaj moja osebna izkušnja doživljanja in zaznavanja podzavestnih vsebin in njihove predelave, je takšna. Zato bi lahko rekli, da podzavestni svet živi svoj čas in prostor. V njem pa so shranjene vse vsebine, ki so sicer izjemnega pomena za to, kar se nam dogaja trenutno v življenju.

Vsak trenutek imamo dostop do teh vsebin. To so vsebine, ki smo si jih pridelali v otroštvu. Sami in preko staršev, sorojencev in drugih ljudi, ki so bili takrat prisotnih v našem življenju in so pustili pečat na nas.

Če so bile te vsebine boleče za našo malo deklico ali dečka, smo jih potisnili tako daleč stran, da enostavno niso več obstajale za nas. Pa vendar so še vedno tam/tu. To so vse tiste izkušnje in doživljanja, ki smo jih bili deležni v otroštvu, ki so vse drugo kot ljubezen. Tam smo se naučili zapuščati ljudi preden (za)boli ali dovolili, da nas drugi zapustijo, naučili smo se zavrniti drugega ali dovolili, da nas zavrne drugi, naučili smo se zlorabljanja in izkoriščanja, naučili smo se, da nismo vredni ljubezni, pozornosti in naklonjenosti nasprotnega spola, naučili smo se prositi za ljubezen, naučili smo se nemoči, spoznali smo kaj pomeni osamljenost in hlad, ki ga ob tem doživljamo, saj morda ni bilo nikogar, ki bi nas objel, potolažil, ko smo bili najbolj žalostni, sami in jezni. Lahko da smo v pomembnih trenutkih, ko smo najbolj potrebovali toplino in ljubezen, ostali sami. Tako smo se že kot otroci naučili, da je morda najbolje biti sam, saj nam drugi ne koristijo kaj dosti. Pa zato še danes živimo v tem prepričanju. Lahko se v odnosu zato počutimo izredno osamljene in neizpolnjene ali pa smo sami in se skozi nas pretakajo čustva žalosti ob osamljenosti.

Danes in preteklost

Veliko odnosov v sedanjem trenutku živi življenje preteklosti. V tem primeru se med paroma pretaka in kroži energija, ki običajno sproža konflikte, nezadovoljstvo in nosi težko energijo iz katere bi najrajši pobegnili. Energija torej kroži in se ponavlja. Konflikti se ponavljajo. Jeza, bes, zamera, žalost, krivda, nemoč itd.

A ob spoznanju, da se odnos nahaja v slepi ulici neskončnih konfliktov in težke energije, je dobro zavedanje, da s tem ni popolnoma nič narobe. Borba s temi občutki in čustvi prinese še več tega, česar ne želimo, zato enostavno sprejmimo situacijo takšno kot trenutno je. Vendar ne obstanimo v malodušju ali obupu. Ob tem spoznanju, da v odnosu pravzaprav odvija scenarij preteklosti – otroštva obeh vpletenih igralcev, smo bogatejši za novo spoznanje in imamo »rešilno bilko« s katero lahko naredimo spremembo ter začnemo delovati drugačne. Poenostavljeno bi lahko rekli, da imamo sedaj možnost, da spremenimo svojo energijo in posledično bo sledila sprememba v odnosu. A v odnosu mora biti nekdo seveda prvi. Ne čakajmo na drugega. V samskem stanu pa imamo na voljo obilo svobode in s tem obilo potenciala, da spreminjamo sebe, svojo energijo in zberemo pogum, da se podamo na misijo čiščenja otroštva in vzorcev ki smo jih prejeli.

Kje začeti? Prvi koraki in odgovor na to je povsem preprost. Vprašajmo se, kaj nas trenutno njabolj moti, kaj nam ni všeč, kaj nas boli, česa ne zdržimo več, kaj bi v svojem življenju želeli drugače? Izberimo eno stvar, sprejmimo jo takšno kot je in naredimo bistven korak – odločimo se za spremembo…

VIR: http://laluna-magazin.si/2017/05/30/ko-v-odnosu-boli/

Mojca Koprivnikar Eternal Light® svetovalka Novinarka in pisateljica Tel.št: 051 305 224 E-pošta: mojca.koprivnikar@gmail.com
  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.