Vsi okusi neke Slovenke

Glasba, ki ravno ta trenutek odmeva iz mojih multimedijskih komunikatorjev, me je napeljala k razmišljanju o raju. Kje se prične raj vsakega posameznika? Si znamo pričarati svoj lastni raj, raj lastnega duha in duše?Kako si pravzaprav lahko ustvarimo raj? Smo si ga sposobni? Odnese me proti ljubezni, odprtemu srcu in sprejemanju vsega materialnega, telesnega, pa tudi ne tako telesnega, sprejemanje pravzaprav samega sebe, odkritost do samega sebe, ljubezen do sebe. Kako preprosto se vse to sliši za uho, a kako težko je to zares živeti in korakati v harmoniji s svojo lastno bitjo. Kolikokrat gremo skozi življenje, vse kar nam ono prinaša, nezavedajoč se, da pravzaprav le mislimo o sebi kot odkritemu človeku, ki veliko daje in deli. A kam bi nas prinesel odgovor na vprašanje našega (ne)odprtega srca, če bi svoje oči ponesli in obrnili v svojo globoko notranjost in pogledali v našo nevidno bit. Se vprašali, katera naša dejanja in odnosi so resnično, čisto in resnicoljubno odkriti in napolnjeni z odprtim srcem, koliko teh pa ostane zatajenih in nikoli do zadnjega prahu očiščeni.

Neštetokrat skozi mene potuje vrednotenje odnosov in seganje tja v globino in kolikokrat si predstavljam duše okoli mene v drugačnih, popolnejših odnosih, ki imajo plodna tla za razvoj tega. In kolikokrat vidim te odnose veliko lepše, čistejše in polne svetlih barv. A realnost trenutka mi hitro pokaže včasih popolnoma drugačno sliko, kot v resnici je. Zakaj? Ko brskam in še bolj raziskujem proti globini, je ena in edina resnica, srce enega ni odprto. Ne more biti, sama višja sila ve zakaj je to tako.

Pravzaprav je najboljše vprašanje, kdo si upa živeti svoj raj in zakaj si ga ne upamo živeti? Odpre se mi je en odgovor, strah. Po mojem mnenju veliki nasprotnik ljubezni in odprtega srca. Tako si ustvarimo le pol svojega življenja oz. svoje življenje živimo le napol, saj si kreiramo varne okoliščine, v katerih ne more biti bojazni za bolečino, prizadetost in strah vse bolj tlačimo nekam tja globoko in daleč, kjer se pravzaprav le kopiši in debeli. Na svoji poti pozabimo na sebe in kaj si pravzaprav želimo. Životarimo. Najdemo si partnerja, ki je bolj ekonomija kot pa ljubezen (z ekonomijo), saj se bojimo predati, ker lahko preveč boli. Koliko ljudi, ki jih sploh ne opazimo, gre tako mimo nas, ker si ne dovolimo, ker si ne upamo biti v svojem raju. Naša gorečnost počasi umira, postajamo človeški roboti, z eno majceno razliko, še vedno imamo abstraktno mišljenje…

Kdo bo rešil človeštvo, kdo bo rešil posameznike, ki ne vedno, kako se izkopati iz sebe? Vse tiste, ki si želijo, pa ne vedno kako. Vse tiste, ki ne vedno, si ne morejo želeti, a gredo naproti robotiziranemu svetu?

Še vedno verjamem in imam neskončno upanja v vse, ki jih žene sila in gorečnost. V vse, ki jih vodi čista misel in odprto srce. V vse, ki si upajo spustiti iz sebe življenje in biti srce in ljubezen. Ker bo počasi vse več ljubezni. Ker je najlepše od vsega se zavedati svojega namena tu in včasih ne tako trdno zdaj…

Zares daleč od tega, da sem versko ali religiozno opredeljena ali zagrizena pripadnica verovanja. Predvsem tistega ne, ki je šlo skozi test človeške narave in nas razpolovilo na dobre in slabe, naše in vaše…Prav tako nisem vzgojena v takšnem duhu, dana mi je bila popolnoma prosta pot v tem…

Sem pa imela čast spoznati in razvijati dolge pogovore z Vzhodnjaškim mojstrom. Prav tako so mi bila naklonjena srečanja z budističnimi menihi…temu se reče človeka in dostojanstva vreno življenje in vsebina duha…

Ne potrebujem nikakršnih Božjih zapovedi ali podobnih floskul, da vem kaj je živeti srčno in s sočutjem, polno…nekeko tako kot gredo spodnji verzi…in koliko resnice je v spodnjem filmčku…

Life is a mystery, everyone must stand alone
I hear you call my name
And it feels like home

Chorus:

When you call my name its like a little prayer
Im down on my knees, I wanna take you there
In the midnight hour I can feel your power
Just like a prayer you know Ill take you there

I hear your voice, its like an angel sighing
I have no choice, I hear your voice
Feels like flying
I close my eyes, oh God I think Im falling
Out of the sky, I close my eyes
Heaven help me

(chorus)

Like a child you whisper softly to me
Youre in control just like a child
Now Im dancing
Its like a dream, no end and no beginning
Youre here with me, its like a dream
Let the choir sing

(chorus)

Just like a prayer, your voice can take me there
Just like a muse to me, you are a mystery
Just like a dream, you are not what you seem
Just like a prayer, no choice your voice can take me there

Just like a prayer, Ill take you there
Its like a dream to me…

Čeprav mi je hudo, da se je tako “končalo” imam o tebi le lepe misli in občutke. A boljše, da je tako kot pa vse skupaj nič…

Kako bi se sploh lahko končalo, če se niti začelo ni…

I’d Do Anything For Love (But I Won’t Do That)

And I would do anything for love, I’d run right into hell and back
I would do anything for love, I’ll never lie to you and that’s a fact
But I’ll never forget the way you feel right now, oh no, no way
And I would do anything for love, but I won’t do that, I won’t do that
Anything for love, oh I would do anything for love
I would do anything for love, but I won’t do that, oh I won’t do that

Some days it don’t come easy, and some days it don’t come hard
Some days it don’t come at all, and these are the days that never end
Some nights you’re breathing fire, and some nights you’re carved in ice
Some nights you’re like nothing I’ve ever seen before or will again

Maybe I’m crazy, but it’s crazy and it’s true
I know you can save me, no one else can save me now but you

As long as the planets are turning, as long as the stars are burning
As long as your dreams are coming true, you better believe it

That I would do anything for love, and I’ll be there til the final act
I would do anything for love, and I’ll take a vow and seal a pact

But I’ll never forgive myself if we don’t go all the way tonight
And I would do anything for love, oh I would do anything for love
Oh I would do anything for love, but I won’t do that, no I won’t do that

I would do anything for love, anything you’ve been dreaming of
But I just won’t do that
(repeats 3x)

(Solo)

Some days I pray for silence, and somedays I pray for soul
Some days I just pray to the God of Sex and Drums and Rock ‘N Roll
Some nights I lose the feeling, and some nights I lose control
Some nights I just lose it all when I watch you dance and the thunder rolls

Maybe I’m lonely and that’s all I’m qualified to be
There’s just one and only, the one and only promise I can keep

As long as the wheels are turning, as long as the fires are burning
As long as your prayers are coming true, you better believe it

That I would do anything for love, and you know it’s true and that’s a fact
I would do anything for love, and there’ll never be no turning back

But I’ll never do it better than I do it with you, so long, so long
And I would do anything for love, oh I would do anything for love
I would do anything for love, but I won’t do that, no no no I won’t do that

I would do anything for love, anything you’ve been dreaming of
But I just won’t do that
(repeats 7x)

But I’ll never stop dreaming of you every night of my life, no way

And I would do anything for love, oh I would do anything for love
I would do anything for love, but I won’t do that, no I won’t do that

[Girl:] Will you raise me up, will you help me down?
Will you get me right out of this Godforsaken town?
Will you make it all a little less cold?

[Boy:] I can do that! I can do that!

[Girl:] Will you hold me sacred? Will you hold me tight?
Can you colorize my life, I’m so sick of black and white?
Can you make it all a little less old?

[Boy:] I can do that! Oh oh, now I can do that!

[Girl:] Will you make me some magic, with your own two hands?
Can you build an emerald city with these grains of sand?
Can you give me something I can take home?

[Boy:] I can do that! Oh oh now, I can do that!

[Girl:] Will you cater to every fantasy I got?
Will ya hose me down with holy water, if I get too hot?
Will you take me places I’ve never known?

[Boy:] I can do that! Oh oh now, I can do that!

[Girl:] After a while you’ll forget everything
It was a brief interlude and a midsummer night’s fling
And you’ll see that it’s time to move on

[Boy:] I won’t do that! No I won’t do that!

[Girl:] I know the territory, I’ve been around
It’ll all turn to dust and we’ll all fall down
And sooner or later, you’ll be screwing around

[Boy:] I won’t do that! No I won’t do that!

Anything for love, oh I would do anything for love
I would do anything for love, but I won’t do that, no I won’t do that

..in kje so bili vsi ključni akterji vlade, ko se je v Ljubljani odvijal koncert za Zemljo “Live Earth”?

..in nekje spodbudnega..za vse, ki upamo…čutimo, živimo in ustvarjamo…

Samo en zakon obstaja, NARAVNI ZAKON (dobro se z dobrim vrača in obratno)…pa če ga kdo razume ali ne, če kdo deluje v skladu z njim ali ne…NARAVNI ZAKON JE…

…človek, ki deluje v skladu s tem, ne potrebuje ne 10 Božjih zapovedi ne drugih floskul, ki dajejo varno oporo za življenje…enostavno je pristen ali nafilan z…

..”it comes from nature”…

Lahko bi rekla, da sem ženska s precej visokim tolerančnim pragom in spregledam marsikaj, saj se ob tem globoko zavedam, da se ogromno stvari dogaja, zaradi človeške nevednosti in nerazumevanja naravnih zakonov. Vedno v življenju me je najbolj zabolela izdaja-takšna ali drugačna in pa krivica, ki pa jo je v svetu velikansko veliko. Ne glede na vse, živimo v črno belem svetu in rdeča nit razmišljanja in delovanja ljudi je na žalost takšna. Vendar pa vedno obstaja nekakšna razumna meja tega vrednotenja in smo edina živa bitja, ki nam je bilo dano abstraktno razmišljanje in zavest, ki nam omogoča razmišljanje in funkcioniranje na višji ravni (zavesti) in torej ne popolnoma nagonsko, četudi je nagonsko delovanje nižja podlaga bi temu lahko rekla. Bistveno je tudi, da nam je bilo, z abstraktnim mišljenjem in razvojem uma, dano tudi moralno razmišljanje in s tem nezavedno sojenje kaj je prav in kaj narobe. Morda bi vsemu temu dodala tudi sočutje, ki meni predstavlja popolnoma poseben del človeškega delovanja in v mojem osebnem mnenju, je ključnega pomena za delovanje človeka na nivoju, razmišljanje človeka na nivoju in v skladu s tem reagiranje v dejanjih človeka na nivoju.

Torej vse skupaj se prične nekje v glavi in še prej v srcu, če se izrazim popolnoma domače in razumljivo. Če je delovanje posameznika v harmoniji, so njegova dejanja prav takšna (izvzemam nekatere primere blokiranja samega sebe zaradi strahu). Posledično sočutna in človeškega dostojanstva vredna. Pa poglejmo, kje se tukaj nahaja maškarada in igra Slovenskega državno-političnega vrha (beri: Slovenske vlade in parlamenta). Za primer vzemimo nekaj zadnje dogajajočih se, aktualnih lapsusov, ki se slikajo na očeh slovenske in mednarodne javnosti.

Od kar se je naše bivše letališče Brnik preimenovalo v zares posmeha in sarkastično legendarnega mišljenja vredno Letališče Jožeta Pučnika, so se pričeli nizati razni zapleti, ki jim ni konca. Naravno logično sklepam, da se je s preimenovanjem, znotraj organizacije razkol med zaposlenimi še povečal in postal še bolj intenziven. Jasno je, bolj ko so ljudje razdeljeni na nas in vas, večji problemi in neusklajenosti nastajajo, prihaja do motenj prenosa informacij, komunikacija znotraj se drastično slabša, zaposleni so vse bolj nezadovoljni, nezadovoljni delavci ne delajo v dobrobit, ker jim je itak vse odveč in tako se nadaljuje celotna veriga. Najhujše je, da se vse to odraža navzven in posledično trpijo popolnoma druge stvari. V primeru Letališča….hahahahahaha J…..Jožeta Pučnika, so to prav gotovo potniki. Potniki pa niso le Slovenski, pač pa tudi veliko tujih, ki se stekajo navkup. Težave znotraj organizacije se nezavedno zrcalijo na njih, saj avtomatično postanejo del njih. Nezadovoljstvo torej čutijo tudi zunanje vpleteni, nastane ugodno mesto za razvoj mednarodnega (ne) ugleda države Slovenije. Kaj nam bo nekaj ponosnih slovenskih Argentincev, če pa imamo ob tem veliko več nezadovoljnih pristnih Slovencev. Nekje verjamem, da so vam znane zadnje težave, s katerimi se naše letališče sooča. Adria je namreč odpovedala ob prvih težavah z meglo, zaradi del, ki se izvajajo. Letala so morala zasilno pristajati in posledično voziti, naše in tuje potnike, iz sosednjih držav. Res super ugled za našo državo. Morda se ključni akterji ne zavedajo, da so človeške duše občutljive in večina prepojene s strahom pred vsemi možnimi zadevami. Veliko jih je, ki se bojio letenja, kaj šele da slišijo besedno zvezo »zasilni pristanek«. To niso enostavne zadeve, a očitno za naše jamske vladnike precej enostavne.

Gremo dalje, še ena precej pohlepna in nič kaj sočutna poteza naših jamnikov v vladi. Ste že prebrali tisti članek »več denarja za državno administracijo manj za varovanje okolja«. No, če ga niste: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/264616/

Naj vse propade, mi imamo kapital, dobro jemo, dobro pijemo, se predajamo našim gonom in hodimo v čredi. Verjetno mislijo, če imaš denar tudi mati narava preživi oziroma, kako že. Verjetno se bo Zemlja sesula, kapital in njihov pohlep pa bo preživel. Ah, pa kaj še nekaj lačnih in stradajočih se v tretjem svetu, kaj politični konflikti v Afriki. Važno, da ga oni dobro pijejo, jedo in se križajo v cerkvi, uff, ja, pa da gredo k spovedi, tam se itak očistiš vseh grehov, tudi takšnih, s katerimi pelješ državo in njenih 2 000 000 prebivalcev v pogubo in misliš, da boš vse potegnil za nos. No, temu bi res lahko rekli družbena oz. bolj natančno zabloda slovenskih neandertalnih jamnikov(beri: vladni uslužbenci).

Sicer pa marsikoga prime trebušna slabost in se mu zvrti od glavobola, ko pomisli na vse sprevrženosti, ki se dogajajo v slovenskem krščanskem svetu. No, v cerkvah, kjer prebivajo in opravljajo svoje »častno« od Boga, ki naj bi bil ločen od človeka, poslanstvo. Seveda spolno občevanje z otrokom ali še huje dojenčkom je prav gotovo častno in od Boga poslano. Rajši ne pomislim na vse, ki vedno pa se ne oglasijo in na tiste, ki so slepe karikalne ovčice. Nekje na tej poti se pojavi minister Šturm, ki se ne strinja s tem, da se uvede register spolnih prestopnikov.

Ne, krščanska vera prav gotovo ni nič slabega, a če se religija izkorišča v tako bolne namene in dejanja…

Da, vse prodajmo RKC, najbolje da se kar celo Slovenijo proda.

Da, ne poznajo vsi zakona narave. Ko poči poči in takrat resnica privre na dan. Takrat padejo tisti, ki to morajo in se dvignejo ostali. Ostane pekljenje vesti enim in čista vest drugim. No, tako pač je. Le Slovencem je potrebno veliko ponižanja, klanjanja, uboganja in enostavno povedano veliko temnih kilometrov, da končno sprevidijo. Žal je ogromno škode že narejene, še nekaj je bo, a slej ko prej….RESNICA PRIDE NA DAN…

ali si pogledal tole:

V zadnjem času vse več prihajajo na dan različne zablode in nepravilno delovanje naše vlade in vseh nastopajočih igralcev in akterjev v vlogi raznih ministrov in držvnih funkcionarjev na različnih nivojih. Prav gotovo eden izmed večjih lapsusov in sploh nečloveško, nedemokratično in še kaj bi lahko navrgla, spreminjanje imena našega, zdaj že gladko bivšega letališča Brnik. Glej ga zlomka, kar naenkrat so se pričele razne težave in zapleti, ne le znotraj organizacije in odvijanja procesov, prenosa infromacij, posledice le-tega so vidne tudi navzven in se zrcalijo skozi težave, ki so jih deležni tudi slovenski in groza, tuji potniki. No, napačni ljudje, nepravilne odločitve, zgrešeno delovanje. Predvsem ne v dobro in prid državljanov in komuniciranja s tujino. Naravni zakon pač teče tako, da se negativno nadgrajuje in vrača s prav enakim in ni huješega, da je letališče mednarodno, na njem se stekajo potniki s celega sveta-v večji in manjši meri in kako vztrajno takšno delovanje krni ugled Slovenije v tujini.

Za delovanje na nivoju, mora biti tudi človek na nivoju, tako razmišljati in delovati. Če morda takšni in drugačni igralci današnje vlade ne vedo, nosijo odgovornost za 2 000 000 državljanov, ki so tudi ljudje in ne korakamo proti stagniranju ampak proti rasti in razvijanju zavesti in uma, da bo enkrat vse udarilo ven in počilo po vseh šivih, predvsem bo to kazen za njih, na osebni ravni, a žal s pravno-političnega vidika in dobrobiti državljanov tudi za nas. Še vedno se mi zazdi, da so Slovenci v veliki meri narod butalcov in naendertalcev, da živimo v jami, kjer se deluje nagonsko in nepremišljeno. Vsekakor nas tile igralci v vlogah ministrov in vseh drugih maškar vračajo v preteklost in zaostalost, a pozabljajo na mlade generacije, ki zavestno in umsko niso tako zelo jamske in nizkih vibracij.

Podarjanje premoženja cerkvi? Pa prosim, kaj gremo nazaj na punto ali v čas sežiganja čarovnic? Tudi RKC izgublja moč, saj še vedno niso dojeli, da čas butlehercev in nižje razvitih ovčic izginja. Metode in strategije temelječe na ustrahovanju in manipuliranju v svetu postajajo izgubljena moč. Zavest človeštva raste, le da Slovencem bolj po polžje, a hvala bogu, tudi Slovencem!

Torej, kaj je želela povedati Madonna nabita na križ? Vse o sprevrženosti in zlorabi religije, verovanja in sočutja, na strani RKC. No, pa smo tam…

Bil je poseben dan, za preprosto dekle. Zdaj vem, res so, le iskanja in usoda je potrebna. Spoznala sem mojstra, tudi dr. tradicionalne kitajske medicine in bioenergetika…osebnega zdravnika zadnjega Kitajskega cesarja Pu Yija…od ust so ust smo prišli do njega..usoda ali naključje…jaz sem na strani usode…

Včerajšnji petek je bil prav gotovo eden izmed tistih, malce, posebnih dni, ki jim nekje tamgloboko v srcu najdeš mesto obravano z izjemnimi občutki, mislimi in vsem tistim za kar ne najdeš pravih besed, ki bi lahko opisale. Enostavno je in gre, pa tudi ostane. Poleg vseh možnih sprememb, ki mi prav prijetno pretresajo življenje v zadnjih tednih, od tega da otroške želje dobivajo obliko, pa vse tja do mojega konca sveta, ki mu pravzaprav ni konec, prej so vse skupaj novi začetki, ki se na trenutke navržejo kot nekakšni zaključek vsega.

Kot je morda opaziti sem skozi svoje pisane bloge pustila veliko misli, ki ponujajo sklepati, da se prav z užitkom podajam v raziskovanje metafizike, malce mistične ezoterike in podobnih kupčkanj. Ogromno stavari se ob tem zdi precej življenjsko smiselnih, nekaj pa tudi malo manj. Ob vsej možni poplavi takšnih in drugačnih prodajanj pozitivne energije in vseh možnih oblik vadbe s poudarkom na vshodnjaških metodah, se človek malce vpraša kdo je resnično tisti pravi, kot mu rečemo, kdo pa le izrablja svoje domnevne sposobnosti. Tako sem si nekje na tej poti radovednega brskanja zaželela spoznati kakšnega pravega mojstra, pa ne t.i. zahodnjaškega, pač pa pristno eksotičnega iz daljnega Vzhoda. Pa sem očitno morala prej preko nekaterih, ki ti skozi svojo pojavo in izrečene besede vzbudijo nekaj dvoma o iskrenosti in resničnosti vsemogočnega svojega. V ozadju nekje še vedno ohraniš tisto vedenje, da obstajajo, venar so težje dosegljivi. No, pa očitno ne tako težko.

Ravno zato se mi je včerajšnji dan slikal kot precej poseben v toku mojega raziskovanja vsega in vseh, predvsem pa sebe. Odpravili smo se, imela sem izjemno priložnost. Priložnost spoznati pravega dr. tradicionalne kitajske medicine, akupunkturista in bioenergetika, dr. Lija Xiand Minga. Tole ni kar navaden gospod, ki ga lahko pobereš na vsaki Kitajski (ali Slovenski) ulici. Pred prihodom sem imela le nekaj skromnih informacij o njem, in sicer da je ozdravil že domnevno (po besedah Zahodnega tipa medicine) neozdravljive bolezni, da se lahko priklopi na elektriko 220 voltov (vsem poznavalcem te stroke se opravičujem za morebitne napake skozi strokovno izrazoslovje) ter tako prevaja oz. transformira svojo energijo za zdravljenje drugih, pa še kakšen drug podatek sem ujela, kot na primer, da je zdravil zadnjega Kitajskega cesarja. Bila sem navdušena in presenečana hkrati nad njegovo umirjenostjo, preprostostjo in blagodejnostjo. Enostavno lahko rečem, da deluje izjemno preprosto, a bogato, bogato nekje tam, kjer tega ne zmoremo videti z našimi očesi, pač pa enostavno čutiš in veš. Tisti duh v človeku, tisto kar nam Zahodnjakom tako manjka in ga nadomeščamo z materialnimi dobrinami.

Razvili smo pogovor, ki se je zavlekel v nekaj ur, sicer popolnoma ne načrtovanih, kar daje vsemu skupaj še toliko lepši pečat. Dr. Li nam je razlagal povsem nevsiljivo o našem notranjem duhu, o tem da smo si zdravilci pravzaprav vsi sami, da je v nas smih zdravilo za vitalnost in vse kar potrebujemo za izpopolnjeno življenje, o tem kako je čistost in pozitivnost misli pomembna, o tem da je vsak človek pravzaprav individum in sebi lasten in ni univerzalnega pravila niti za dva človeka, ki sta si lahko na videz še tako podobna, vendrle delujemo popolnoma vsak po svoje in tu je ključ, slišati sebe in odstraniti negativne, temačne misli. Pravzaprav izjemno preprosto, a tako težko.

Če že moram nekje naraditi zaključek, naj bo takšen, da je bil to izjemno kvaliteten pogovor, neskončno izmenjanih misli in energij, ki so me popeljale v nova učenja in spoznavanja. Mislim, da bom morala še nekaj noči prespati, da mi bo postalo bolj jasno vse skupaj, kar sem videla, slišala in zaznala. Rečem lahko le, da če verjamete ali ne, čudeži obstajajo, le mi si jih ne dovolimo sprejeti, ker velikanski del v nas samih spi, miruje in čaka. Li je človek, ki se ga ne da opisati z esejem na nešteto straneh, je človek, ki ga moraš videti, slišati in čutiti.

V Sloveniji bi moral ostati le en dan, pa se je sedaj to razširilo na 14 dni, saj je pomagal tudi že premnogim slovencem, ki so se znaši v interakciji z njim.