Arhiv za kategorijo 'Tukaj je VSE'

Maj 12 2018


Laluna

LASTNA VREDNOST – KAKO JO IZGUBIŠ IN PRIDOBIŠ

Prepričana sem, da se rodimo z vsemi znanji, ki jih bomo potrebovali za življenje, ki je pred nami.

V zgodnjem otroštvu naša lastna vrednost ni vprašljiva. Živimo v trenutku in vse okoli nas sprejemamo v sebe, vse naše ravni bivanja se polnijo s tistim, kar doživljamo v najbližji okolici (družini) in vse sprejemamo tudi v svoje telo. Vse pomeni tisto, kar nas podpira in tudi tisto, kar nas blokira. Otroku je v danem trenutku vse enako in vse sveto kot edina možna resnica. Če je omejujočega v naši okolici takrat preveč oz. več kot podpore, se kot odrasla oseba znajdemo v težavah. Imamo težave v odnosih, bojujemo se sami s seboj in če poenostavim, namesto da bi nam življenje teklo, namesto da bi živeli v obilju, namesto da bi bili obkroženi z ljudmi, ki nas podpirajo, vedno znova srečamo takšne, ki nas ne podpirajo, zapuščajo, zavračajo itn. Življenje postane težko, namesto lahkotno veselje in radost.

Vendar, zakaj bi sploh vztrajali v odnosih, službah in okoliščinah, ki nas omejujejo in zaradi katerih se počutimo slabo? Zato, ker je tako prav, zato, ker je to dolžnost, ker se počutimo krive, zato, ker nas nekdo potrebuje itn.? Vse to vsekakor niso pravi razlogi, da bi ostajali v takšnem odnosu. Je pa modro raziskati vzroke, zakaj so se ti ljudje in okoliščine pojavile v našem življenju, kajti so odsev nas samih in če želimo odsev spremeniti ga moramo najprej dobro spoznati, raziskati in preučiti, šele potem se bo le-ta zamenjal. Res, da je včasih lažje kriviti druge za nastalo situacijo, za čustva ki jih doživljamo, vendar je to pot v lastno pogubo. Takšen človek ni koristen ne sebi in ne bližnji okolici.

Zato se je modro vprašati, KAJ IMAM JAZ S TEM? In če boste za trenutek stopili na stran in celotno situacijo pogledali iz ptičje perspektive oz. iz razdalje kot neosebni opazovalec in bili povsem iskreni do sebe, se vam bo hitro razjasnilo kaj, če sploh kaj, koliko, zakaj in s kom kaj – ali ste samo vrečka za odlaganje smeti ali pa le s kom kaj imate. Po mojih izkušnjah je ena izmed najtežjih preizkušnj primarna družina, kajti meje so dostikrat povsem zabrisane in pohojene in kopati je potrebno globoko, da pravzaprav najdeš sebe.

Lastno vrednost izgubimo kot otroci, ko poslušamo ali doživljamo, da nismo dovolj dobri, da ne zmoremo, da nismo pomembni, da iz nas ne bo nič, ko se nihče ne potegne za nas, ko nas zapustijo, zavrnejo, ne slišijo, ne vidijo ali še veliko hujše stvari, ki se dogajajo za zaprtimi vrati družin.

Pridobivanje lastne vrednosti pa ni vedno enostaven proces, ko je že ta povsem pohojena. Ni enostaven, je pa osvobajajoč in predvsem, kar je najbolj pomembno, tekom pridobivanja se spremni odsev, ki ga gledamo okoli sebe: v življenje pridejo ljubeči ljudje, ki nas podpirajo, najdemo delo, ki nas osrečuje, zaslužimo več denarja in nič več si ne dovolimo, da bi nas kdo še kdaj pohodil, kajti to ni več mogoče, ker ste lekcijo osvojili….

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

En odziv

Maj 05 2018


Laluna

Ko v odnosu BOLI

Povezovanje z malo deklico v nas ali malim dečkom, nam lahko olajša težke trenutke, ki jih preživljamo v odnosu s partnerjem ali sami s seboj. Notranji otrok biva v nas. Vprašanje je v kakšnem stanju se nahaja. Je ranjen? Je vesel? Je jezen? Je močan? Je lahkoten in sproščen ali težak in napet?

Predvsem stanje našega notranjega otroka dobro vidimo v odnosih. Pogostokrat namreč prav v odnosih ali pa v solo – odnosu s seboj doživljamo preteklost (notranjega otroka) oz. izkušamo sedanjost, vendar živimo v preteklosti, ker se je kakšen delček našega notranjega otroka morda nekoč, nekje zaustavil in ni dozorel. Našemu razumu je sicer to zelo težko razumljiv koncept, saj življenje in vse dogodke dojema linearno. Torej, dogaja se mi zdaj in zato je od tukaj in sedaj. Drži, a je hkrati ob tem trenutku prisoten tudi t.i. podzavestni svet, ki deluje preko svojega »sistema« (sistem poimenujem, zaradi lažjega razumevanja). Podzavestni svet pravega sistema v resnici sicer nima. Vsaj moja osebna izkušnja doživljanja in zaznavanja podzavestnih vsebin in njihove predelave, je takšna. Zato bi lahko rekli, da podzavestni svet živi svoj čas in prostor. V njem pa so shranjene vse vsebine, ki so sicer izjemnega pomena za to, kar se nam dogaja trenutno v življenju.

Vsak trenutek imamo dostop do teh vsebin. To so vsebine, ki smo si jih pridelali v otroštvu. Sami in preko staršev, sorojencev in drugih ljudi, ki so bili takrat prisotnih v našem življenju in so pustili pečat na nas.

Če so bile te vsebine boleče za našo malo deklico ali dečka, smo jih potisnili tako daleč stran, da enostavno niso več obstajale za nas. Pa vendar so še vedno tam/tu. To so vse tiste izkušnje in doživljanja, ki smo jih bili deležni v otroštvu, ki so vse drugo kot ljubezen. Tam smo se naučili zapuščati ljudi preden (za)boli ali dovolili, da nas drugi zapustijo, naučili smo se zavrniti drugega ali dovolili, da nas zavrne drugi, naučili smo se zlorabljanja in izkoriščanja, naučili smo se, da nismo vredni ljubezni, pozornosti in naklonjenosti nasprotnega spola, naučili smo se prositi za ljubezen, naučili smo se nemoči, spoznali smo kaj pomeni osamljenost in hlad, ki ga ob tem doživljamo, saj morda ni bilo nikogar, ki bi nas objel, potolažil, ko smo bili najbolj žalostni, sami in jezni. Lahko da smo v pomembnih trenutkih, ko smo najbolj potrebovali toplino in ljubezen, ostali sami. Tako smo se že kot otroci naučili, da je morda najbolje biti sam, saj nam drugi ne koristijo kaj dosti. Pa zato še danes živimo v tem prepričanju. Lahko se v odnosu zato počutimo izredno osamljene in neizpolnjene ali pa smo sami in se skozi nas pretakajo čustva žalosti ob osamljenosti.

Danes in preteklost

Veliko odnosov v sedanjem trenutku živi življenje preteklosti. V tem primeru se med paroma pretaka in kroži energija, ki običajno sproža konflikte, nezadovoljstvo in nosi težko energijo iz katere bi najrajši pobegnili. Energija torej kroži in se ponavlja. Konflikti se ponavljajo. Jeza, bes, zamera, žalost, krivda, nemoč itd.

A ob spoznanju, da se odnos nahaja v slepi ulici neskončnih konfliktov in težke energije, je dobro zavedanje, da s tem ni popolnoma nič narobe. Borba s temi občutki in čustvi prinese še več tega, česar ne želimo, zato enostavno sprejmimo situacijo takšno kot trenutno je. Vendar ne obstanimo v malodušju ali obupu. Ob tem spoznanju, da v odnosu pravzaprav odvija scenarij preteklosti – otroštva obeh vpletenih igralcev, smo bogatejši za novo spoznanje in imamo »rešilno bilko« s katero lahko naredimo spremembo ter začnemo delovati drugačne. Poenostavljeno bi lahko rekli, da imamo sedaj možnost, da spremenimo svojo energijo in posledično bo sledila sprememba v odnosu. A v odnosu mora biti nekdo seveda prvi. Ne čakajmo na drugega. V samskem stanu pa imamo na voljo obilo svobode in s tem obilo potenciala, da spreminjamo sebe, svojo energijo in zberemo pogum, da se podamo na misijo čiščenja otroštva in vzorcev ki smo jih prejeli.

Kje začeti? Prvi koraki in odgovor na to je povsem preprost. Vprašajmo se, kaj nas trenutno njabolj moti, kaj nam ni všeč, kaj nas boli, česa ne zdržimo več, kaj bi v svojem življenju želeli drugače? Izberimo eno stvar, sprejmimo jo takšno kot je in naredimo bistven korak – odločimo se za spremembo…

VIR: http://laluna-magazin.si/2017/05/30/ko-v-odnosu-boli/

Mojca Koprivnikar Eternal Light® svetovalka Novinarka in pisateljica Tel.št: 051 305 224 E-pošta: mojca.koprivnikar@gmail.com
  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Jan 13 2015


Laluna

Zavrnitev, ki boli

Zapisano pod Tukaj je VSE

Zakaj tako boli, ko on/ona to stori in zakaj manj boli, če to kdo drug stori?

Zavrnitve izkušamo skoraj vsak dan. Nekatere, manj pogoste, bolijo tako močno, da zaradi njih jokamo. Najbolj boleče so zavrnitve znotraj intimnih partnerskih odnosov in tiste, ki se dogajajo znotraj družinske dinamike v primarni družini.  Prve in druge pa se pravzaprav povezujejo.

Zavrnitev je lahko povezana tudi s čustveno zapustitvijo. Obe vodi strah pred tem, da bomo ostali sami. Zaradi obeh, v odnosih obtičimo v nezdravih dinamikah in se iz njih ne znamo premakniti ali vztrajamo v odnosih za katere vemo, da nam ne prinašajo veliko dobrega.

Zakaj?

Ker s seboj še vedno nosimo otroške bolečine in smo v delu sebe obtičali v otroku. Z vidika energij so to vaše stare energije, ki so ostale »zamrznjene« v prostoru in času. Lahko si predstavljate reko (čustva), ki teče in v nekem delu svojega toka naleti na zid preko katerega ne more naprej. Vendar reka želi teči naprej. Čustva želijo teči in biti občutena. To praktično pomeni, da ko ste bili kot otrok zavrnjeni s strani staršev, je bilo za vas – otroka to tako boleče, da ste v tistem trenutku nekako otopeli, postavili ste zid, da bolečine (čustev) ne bi popolnoma čutili, kajti za otroka je tovrstno doživetje nekaj groznega.

Ta zavrnitev še danes močno boli. Zakaj? Bolečina iz otroštva je ostala. Znova in znova jo podoživljamo danes v odnosih. Tako, da ne upamo ljubiti, imeti radi in živeti. Ne upamo izraziti resnice in od nje raje pobegnemo. Kot otrok nismo imeli izbere, da smo sploh lahko preživeli. Danes kot odrasla oseba pa imamo izbiro. Lahko še naprej bežimo pred resnico ali pa se odločimo in se z njo soočimo.

Poglejmo si primere:

Primer 1: v življenju ste gotovo naleteli na koga, ki vam je bil zelo všeč ali ste se vanj celo zaljubili pa mu niste upali tega povedati? A na koncu ste ostali sami razočarani…

Primer 2: bili ste v razmerju z nekom, ki ste ga imeli radi, pa mu niste izrazili. Ko pa je prišel trenutek, da bi odprli svoje srce in izrazili ljubezen, naklonjenost, pa tudi strahove in dvome, ste raje »pobegnili« iz odnosa s kakšnim izgovorom, da bi se izognili soočenju z resnico. Vse samo zaradi tega, ker ste se globlje v sebi  bali zavrnitve. Lahko boste rekli, da to ne drži, da oseba ni bila prava. Pa vendar, boste celo življenje čakali na »pravo« osebo? Potem boste še zelo dolgo ponavljali dramo nepravih partnerjev. Kajti prava oseba ne obstaja. Obstaja zgolj TRENUTEK VAŠE ODLOČITVE, da boste odprli srce.  Takrat in tam šele lahko spoznate, kdo je »pravi« oz. »prava« za vas. Kolikor časa boste iskali in čakali na pravo osebo, toliko časa boste ponavljali dramo zavrnitve in zapustitve.

Primer 3: ste v odnosu z nekom, ki ga imate radi pa mu tega ne upate povedati. V ključnih trenutkih, ko se odvija vajina drama, ko imate priložnost, da odpreta srce drug drugemu in si izrazita naklonjenost, ljubezen, strahove in dvome, se odtujita in pobegnete drug od drugega. Dramo seveda ponavljata in jo bosta, dokler se eden od vaju ne odloči in odpre srce ter pokaže svoje rane.

Ne pravim, da na silo nekomu odprite srce, pravim samo, da se v ključnem trenutku odločite in tvegajte. Takrat se ljubezen lahko poglobi ali pa razpade. V obeh primeri ste predelali vzorec zavrnitve, ker ste se z njim soočili in v obeh primerih vas, na dolgi rok,  čaka nekaj lepšega…

C.G. Jung je rekel » Srečanje dveh osebnosti, je kot stik dveh kemijskih substanc.  Če se zgodi reakcija, se oba transformirata.«
Ste pripravljeni?

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

En odziv

Jan 13 2015


Laluna

Čustveno zapuščanje v odnosih

Zapisano pod Tukaj je VSE

Strah pred tem, da bomo ostali sami, zapuščeni, je eden izmed večjih strahov, ki ga nosi veliko ljudi.

Lahko popolnoma nezavedno ali že zavedno…
Ko govorimo o zapustitvi, velikokrat pomislimo najprej na fizični odhod pomembne osebe iz našega življenja. A ni samo fizični odhod, zapustitev nam pomembne osebe je tisti, ki povzroči bolečino. Tudi čustveno zapuščanje s strani osebe, ki je konstantno prisotna v življenju, povzroča bolečine, ki jih lahko nosimo s seboj tudi celoživljenje, če jih ne predelamo.Čustvena zapustitev v otroštvu je lahko usodna, če jo v odrasli dobi ne prepoznamo in presežemo.

A zelo boleča je čustvena zapustitev s strani nam pomembne osebe. Ta pusti za seboj včasih težko razrešljive in težko razumevajoče dvome, strahove, nesigurnost, nemir, itd.
Poglejmo primer: ženska, ki je v otroštvu doživljala stalno zapuščanje čustveno odsotnega očeta, danes v odnosu s partnerjem doživlja močan strah pred tem, da jo bo ta zapustil. Zaradi strahu je pravzaprav v podrejenem položaju in takšen odnos je polje za čustveno izsiljevanje in energetske boje moči.
Vzorec zapustitve, ki se je v njej oblikoval že v zgodnjem otroštvu pusti v njeni notranjosti nerazumljivo zmedo in dvom – oče je fizično bil prisoten, a čustveno odsoten. Ni izkazoval očetovske ljubezni in pozornosti. Zaradi vzorca, ki ga je ponotranjila, je razdvojena – ve po čem hrepeni njeno srce (iskreni ljubezni, sprejemanju), a hkrati jo je strah ravno tega, saj se je vsak poskus (krik po ljubezni) v otroštvu obrnil v svoje nasprotje. Piko na i pa naredi še dejstvo, da je deklico oče imel rad, le ni znal tega izraziti. Zmeda, ki jo doživlja otrok je torej »popolna« – čuti nekakšno naklonjenost, ki se ne sklada z vedenjem. Zdaj odrasla ženska še vedno išče pozornost očeta, od svojega partnerja in na nezdrav način. Z energetskega vidika se na sedanjega partnerja »priklaplja« z enakimi vzemi, ki jih je spletla z očetom. Te vezi je seveda potrebno ozdraviti, če želi z moškim zaživeti v bolj zdravem vzdušju.Močni strahovi se slej ali prej realizirajo in tako žensko ta moški resnično lahko zapusti, zgodi se lahko tudi to, da ona njega zapusti, še preden bi on njo, zato da se zavaruje pred najhujšim. Lahko pa dejansko oba živita celo življenje skupaj in sta čustveno odsotna in v odnosu stalno preigravata vzorec zapuščanja. Skozi situacije se stalno prizadevata in odpirata drug drugemu otroške rane.

Moški v sebi nosi podoben vzorec, le izraža se na drugačen način – v begu pred njo. Če želita vzorec preseči, se morata z njim soočiti, kar pomeni da si morata priznati »da nekaj ne štima«. Le tako bosta oba v odnosu lahko zaživela in videla drug drugega takšnega kot v resnici sta. Sicer bosta živela odnos, kjer si v resnici nikoli ne bosta prisluhnila.

A dejstvo je, da je odnos, ki ga imamo do sebe tisti, ki narekuje zgodbo odnosov v naših življenjih. Prvi »print« odnosa prejmemo torej v otroštvu (preko mame, očeta in njunega odnosa), ki ga kot našo zgodbo nosimo s seboj vse do točke, ko se odločimo da bomo nekaj spremenili, da to ne gre več tako naprej. Takrat pride v ospredje odnos, ki ga začnemo oblikovati s seboj. Zaželimo si miru in zato odpuščamo in spuščamo. To nas počasi pripelje do spoznanja, da so ljudje, situacije in predvsem intimni partner zgolj odsev nas samih in naših dobrih in slabih lastnosti, bolečin, ran in tudi moči. Tako se učimo o sebi in se spreminjamo medtem, ko opazujemo svoja ogledala (lastnosti, reakcije, pojavo, ki jo vidimo v drugih).
To je bil zgolj klasičen primer delovanja ponotranjenega vzorca zapustitve. V večji ali manjši meri, smo ga v otroštvu deležni skoraj vsi.

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Nov 28 2014


Laluna

Srčna namera

Zapisano pod Tukaj je VSE

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

En odziv

Nov 05 2014


Laluna

Čustva in hujšanje

Zapisano pod Tukaj je VSE

Čustva in hujšanje

Danes sem med jutranjim tekom, ki si ga občasno privoščim, da prevetrim glavo in duha, razmišljala nekaj zanimivega.

Spominjam se, kako sem leta nazaj začela čudežno, sama od sebe izgubljati kilograme. Vse ostalo je sledilo samo po sebi – zdrava hrana, gibanje, lepše misli o sebi in življenju. A kako?

Kilograme sem začela vztrajno pridobivati s koncem srednje šole. Rasli so vse do leta, ko sem stopila v intenzivno čiščenje čustev in rezanje nezdravih vezi in povezav. Pred tem sem se trudila na vse možne načine. Tekla sem, kolesarila. Tudi jesti sem se trudila »zdravo«, a je bilo le kratkotrajno. Potem se je zgodil premik in kilogrami so čudežno puhteli. Kaj je bil tisti premik?

Zgodilo se je to, da sem stopila na pot čiščenja čustev in misli. Resnično sem imela dovolj nezadovoljstva in tavanja v negativi. Zgodil se je »klik«, ko sem se ODLOČILA (zato tako močno poudarjam, da je pomembna ODLOČITEV). Ugotovila sem, da imam polno nezdravih navezav z ljudmi in ko sem se osvobodila omejujočih in dušečih čustev so kilogrami izginili. Posledično se je zgodila verižna reakcija, da mi nič več ni pasala nezdrava hrana, moj želodec je končno dobil občutek kdaj je sit oz. bom tako rekla – čustva, ki so me silila, da sem se prenajedala in nisem čutila, da sem pravzaprav sita, so izginila (predelala sem jih). Tako sem lahko jedla tisto in toliko, kolikor je telo resnično potrebovalo. Nisem hranila čustev, ki sem jih prej tlačila.

Kaj želim povedati?

S tem, ko boste prečiščevali in se osvobajali bo zadihalo tudi vaše telo, ki je zadnja postaja manifestacije vašega dogajanja na čustvenem in miselnem telesu.

Do takrat ne bo delovala nobena shujševalna dieta, nobene kure, nobene akcije, ki delujejo samo na telesu. Treba bo pogledati čustvovanja in vaše misli o sebi.

Ko boste še naprej čistili čustva in misli ter skrbeli za svojo energetsko stanje boste višje vibrirali in posledično vam bo prijala bolj zdrava hrana ter zdrav življenjski slog, ki vas bo podpiral v dobrem počutju in zdravju.

Zdravstveno stanje je vselej slika vaših čustev in misli oz. energetskega sistema.

Vse je tako nezmotljivo povezano, da je že kar neverjetno. ..

…in zdrav duh v zdravem telesu, rek ki je star že, ho ho ho, veliko, še kako drži…

Za več informacij se vedno lahko obrnete na:

Mojca Koprivnikar

Terapevtka,ki zdravim z Gaia Eternal Light® energijami

mojca.koprivnikar@gmail.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Okt 23 2014


Laluna

V stik s čustvi

Zapisano pod Tukaj je VSE

KAJ SE ZGODI V STIKU S ČUSTVI?

Kaj se zgodi, ko se prepustiš bolečini, ko priplava na površje? Kaj se zgodi, ko se odpreš tem čustvom?

Tvoje srce se odpre…

Podreš zid med seboj, svetom in pustiš, da svet pride bližje k tebi in te vidi takšno kot si – ranjeno, občutljivo, a pogumno in močno.

Globok stik s čustvi in sporočili občutkov, je preko mojih izkušenj, ena izmed bistvenih korakov na poti osebnostne in duhovne rasti. Če želite narediti korenito spremembo v življenju, na katerem koli področju, je zelo pomembno, da prisluhnete temu, kaj vam sporočajo čustva. Preko njih vstopate v srce in v to, kar ste.

Kam vas peljejo? S kom vas povezujejo? Kaj prebujajo? Prepustite, prečutite in sprejmite s sočutjem do njih( čustev) – do sebe. Iz njih prihaja ustvarjalnost.

Včasih smo v vrtiljak čustev zapleteni. Takrat je resnično dobro, da poiščemo pomoč, saj s tem naredimo korak nazaj k sebi in si damo priložnost, da ponovno zaživimo. Ko poiščemo pomoč vesolju predamo sporočilo, da si želimo lepše, da se zavedamo da si zaslužimo tisto, kar si želimo in kako si želimo.

Ena večjih »pasti« novodobne duhovnosti je ta, da na pedistal postavlja »pozitivno« in osredotočanje na pozitivno. Vse to je super, zelo super. A če je to zgolj pozitiva, ki je že pravzaprav evforija, potem kaj dosti niste naredili in kmalu se boste zopet zavrteli v istem krogu.

Zapomnite si, na Zemlji sta pozitivno kot tudi negativno in šele ravnovesje med njima povzroči radost in resnično zadovoljstvo. Torej, krmarjenje med pozitivnimi in negativnimi čustvi. In to tako, da prepoznamo, prečutimo in pogledamo v negativne in jih uravnovesimo s pozitivnimi. Potem smo lahko opazovalci in šele nepristranski opazovalec prisluhne resničnim srčnim hrepenenjem.

Vedite, da je to pogumna pot, saj takšna sprememba vedno s seboj prinese določena tveganja. A le to je pot, kjer resnično Živite. To je potovanje po spirali navzgor, proti svetlobi .Zato dovolite svetlobi, da posveti tam, kjer je tema.

In, ko boste enkrat prižgali luč, verjemite, je ne boste več ugasnili, saj boste videli, kje ste bili prej in kam vas luč vodi naprej. Ne, ne boste videli svoje prihodnosti, a vedeli boste, da je varna, saj ste prižgali luč in to je ključno.

Mojca Koprivnikar Terapevtka, ki zdravim z Gaia Eternal Light® energijami mojca.koprivnikar@gmail.com 051 305 224

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Jul 24 2014


Laluna

Sprememba, a kako?

Sprememba . Želja po spremembi. Želja po – narediti in živeti drugače.  Rdeča nit vseh vprašanj, ki jih prejemam, je v svoji biti želja po spremembi. Čudežnega recepta ni. Narediti je ne more nihče namesto vas. Lahko pa jo v sodelovanju z vami pomaga narediti.

Začne se z željo po spremembi in še globlje z odločitvijo, da boste v svojem življenju tisto, s čemer vam je težko živeti, spremenili. Pravzaprav je bistvo samo v vprašanju ali se imate radi ali ne.  Iskreno se vprašajte in dobili boste iskren odgovor. Potem pa naprej… Lahko »tenstate« star krompir še naprej ali pa si skuhate novega in zraven dodate še svežo zelenjavo in začimbe.

V »zraku« je veliko podpore, ki nas potiska iz starih vzorcev v nove. Lepše, prijaznejše, svobonješe, nežnejše…V srce…V odpuščanje, sprejemanje, v Ljubezen, ki ne omejuje, ne pričakuje, ne zahteva. Samo je, samo ljubi, samo pusti. In potem se zgodi in vas bogato nagradi.

Za dežjem po sije sonce. V Sloveniji to »predstavo« gledamo že skoraj celo poletje. In res je tako. Narava nas uči. Ona. Mati Zemlja. Zato brez skrbi. Njene roke so varne in tople. ..Večina sprememb se začne z rušenjem, s potresom. Pride jeza, pride borba, stiska, pride žalost. Če se znamo v tej točki podpreti in se dvigniti v srce, z dihanjem, z Ljubeznijo do sebe, potem naša reka čustev najde svojo pot naprej.  Odpremo srce in pustimo, da steče proces odpuščanja. Zlijemo solze bolečine. In če se v tej točki usedemo v tišino, najdemo MIR, zaupanje. Zdaj vemo, da nas vse okoli nas samo uči, kako biti mir. Reka teče naprej in odplavlja vse, kar ni v skladu s hrepenenjem duše in srca.

Odločitev je samo vaša in ena. Greste v mir, zaupanje, ljubezen, odpuščanje? Ali ostajate v borbah ega – strahu, jeze, nemoči, neskončnega vrtenja v istih krogih razočaranj, izčpajočih vzponev in padcev? Na poti med tem in onim pa je vedno nekdo ali nekaj, kar vam bo dalo podporo v vsej svoji moči…Zato le pogumno J

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 14 2014


Laluna

Brezpogojno, ker Ljubim

Ko se odločimo, da bomo brezpogojno Ljubili, se pred našim Življenjem, našim svetom odpre povsem nova dimenzija čutenja, doživljanja in zaznavanja življenja, sebe, svoje preteklosti, otroštva, svoje sedanjosti in vseh situacij (lepih in težavnih), vseh ljudi. Z brezpogojno Ljubeznijo v sebi razvijemo ogenj in prebudimo modrost, ki nam služi v najtežjih trenutkih. Pravzaprav ti, kot takšni – najtežji, sploh ne obstajajo več v tisti trpeči obliki kot jo pozna ego, ki nas želi zasužnjiti v trpljenje in bolečino. Ne pravim, da trpljenje in bolečina izgineta in se nikoli ne vrneta, le doživljanje niju je popolnoma spremenjeno. Preko niju se razlije mir, ki pove, da je vse dobro in vedno tako bo…

Nič več se ne trudimo, da bi pred svetom skrivali ranljivost, občutljivost, nemoč. Pogum in modrost srca ti pomagata, da stopiš na drugo stran tega  in uvidiš, da brez ranljivosti, občutljivosti, nemoči pravzaprav ni moči in da je sama moč v svojem bistvu vse to. Prava notranja moč nastopi, ko svetu pokažemo svoje rane. Takrat v tvoje življenje vstopijo tudi osebe, ki te rane zdravijo in tako peče sol na njih, vse manj in manj. Vaše življenje pa se polni z obiljem vsega lepega in ljubečega…

Zanimivo koliko plasti moramo umakniti, da pridemo do svoje srčike Ljubezni, Poguma in Modrosti. Na koliko vrat potrkati, da se končno odpro tista vrata. Vrata skozi katera te pot naprej vodi po poti srca. Ta pot, proti kateri gledaš in ki ti orosi, s solzami sreče tvoje oči…pa ne zato, ker vidiš ali pričakuješ nekaj velikega in bombastičnega….Ampak zato, ker ne pričakuješ nič, le sprejemaš in daješ….

….In vedno veš, da je v tišini, ko slišiš zgolj glas srca – VSE

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

2 odzivov

Feb 08 2014


Laluna

Resnica o Zemlji: Svetloba, DNK, Ljubezen

YouTube slika preogleda
  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Starejši zapisi »