Arhiv tagov 'Otroci'

Sep 22 2013


Laluna

Duhovnost in otroci – 5 lekcij za polneše življenje

Zapisano pod Otroci, Tukaj je VSE

Spiritualna dimenzija bivanja obstaja nekje onkraj razuma in vsi v neki točki živimo tudi svoje spiritualno življenje. V kolikor se tega zavedamo lahko spiritualnosti damo večji poudarek in tako živimo lepše in polnejše življenje. Naši odnosi z ljudmi dobijo drugačen pomen, kar še posebno velja za odnos z otrokom.

Nikakor ni pogoj, da ste popolnoma predani spiritualnemu življenju, da svojega otroka naučite velikih, a preprostih spiritualnih lekcij. Karkoli že vam življenje predstavlja in v kaj verjamete ali ne  verjemate, boste zagotovo svojega otroka želeli naučiti spoštovanja do vseh živih bitij, do narave, do živali, do ljudi, kako naj bo srečen in uspešen, kako naj se sooča z življenjem tudi, ko ne bo šlo vse gladko.

Predstavljam vam nekaj enostavnih lekciji, ki jih lahko predstavite svojemu otroku in ga tako usmerite na pot, ki bo obrodila s polnejšim in lepšim življenjem:

1. Vsakodnevno spodbujajte otrokovo radovednost, njegovo navdušenje in se navdihujte z njim. Skupaj se čudita in občudujta Življenje, naravo, živali, cvetlice, sonce, reke, potoke, barve, ki se prelivajo v naravi, na nebu…Ljudje, ki se čutijo povezani z naravo, so fizično in čustveno bolj zdravi.

2. Spodbujajte zaupanje. Četudi ne verjamete v višjo silo ali bitje (angele, vodnike, samoroge…) si zapomnite, da otroci potrebujejo občutek, da je Življenje z njimi prijazno. Einstein je nekoč povedal, da je najbolj pomembna odločitev, ki jo sprejme vsak človek, ali je Življenje tu na Zemlji prijazno ali ne prijazno in ta odločitev nas spremlja celo življenje. Ljudje, ki so že od majhnega opremljeni z občutkom varnosti so tudi čustveno in fizično bolj zdravi. Seveda morate svojega otroka naučiti, kako se obvarovati pred nevarnostjo, a hkrati ga opremiti z občutkom zaupanja v Življenje. Zelo preprost način, kako to storite je, da izključite iz svojega vsakdana televizijo. Če to ne gre, pa z otrokom ne glejte novic in nasilnih filmov (in risank!), saj obstajajo dokazi, da le-ti zbujajo strah in posledično zmanjšujejo občutek varnosti in zaupanja.

3. Razvijajte globlje pogovore o življenju. Otroci postavljajo veliko vprašanj, ker iščejo smisel o stvareh, življenju. Včasih še sami ne vemo, kaj bi odgovorili. Prav je, da povemo, da tudi mi vsega ne vemo. A pomembno je, da otroku razložite, da tragedije in slabi dogodki ne padejo kar z neba. Razložimo, da vedno obstaja razlog za to in če je le mogoče skupaj poiščemo razlog. Prav tako je pomembno, da otroku razložimo, da vedno lahko nekaj storimo za boljši jutri in da lahko aktivno sodelujemo pri tem. Razložite mu, kaj je Ljubezen, pomagajte mu, da jo občuti, občutite jo skupaj. Povejte otroku, da dobro vedno obrodi še več dobrega in obratno…

4. Omejite sodobno tehnologijo – televizijo, radio, računalnik, telefon…Ljudje pogosto uporabljamo tehnologijo, ker ne žimo biti sami s seboj. Otroci, še bolj kot odrasli, včasih potrebujejo mir, preprosto zato, da so prisotni sami s seboj. Tehnologija pa ima ravno nasproten učinek – otroci postanejo nemirni in ob dolgotrajni izpostavljenosti se začnejo pojavljati različne težave…

5. Naučite svojega otroka hvaležnosti. Bolj smo hvaležni za življenje in vse darove, ki nam jih prinaša, bolj smo odprti za sprejemanje dobrega in lepega v svoje življenje. Učite svojega otroka hvaležnosti že od malih nog in obdarili ga boste z največjim darilom, ki mu ga lahko podarite.

Pridružite se nam na uricah SPROŠČANJA ZA OTROKE, kjer se bomo naučili preprostih dihalnih vaj za umiritev, »jogirali«, spoznavali čustva, pisali dnevnik hvaležnosti…

Za več informacij o uricah sproščanja mi lahko pišete na alkimijasvetlobe@gmail.com ali pokličete na 051 305 224.

Več informacij tudi na: http://alkimijasvetlobezaotroke.blog.siol.net/

Pomočnik pri pisanju objave: www.ahaparenting.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Mar 12 2013


Laluna

Delavnica z meditacijo: Srečna jaz

Vabim vas na delavnico »Srečna jaz«, kjer se bomo povezali in spoznali s svojim notranjim otrokom.

Naš notranji otrok je tista iskrica, lučka, ki je potisnjena v ozadje, za bremenom preteklosti (strahovi, jezo, žalostjo, omejitvami…). Radost, lahkotnost, sproščenost, veselje – vse to so kvalitete notranjega otroka, ki želi pokukati na plano izpod teže obremenjujoče preteklosti.  Sedaj je prišel čas, da osvobodite notranjega otroka in zopet postanete radostni.

Bodite srečni kar tako – tako kot je srečen vaš notranji otrok. Dovolite mu da JE.

O delavnici

Delavnica je tako namenjena vsem, ki želite v sebi prebuditi notranjega otroka in mu dovoliti, da ponovno zaživi v vašem življenju – srečen, radosten – prav takšen kot je nekoč že bil, preden smo ga potisnili v ozadje. Otroka bomo zopet povabili k sebi in mu dovolili, da stopi na pot (samo)zdravljenja skupaj z vami.

Na delavnico ste vabljeni starši z otroci starimi od osem let naprej ter vsi posamezniki, ki se želite ponovno povezati z otrokom v vas ter prebuditi njegova hrepenenja in srčne želje.

Spoznali bomo kaj ovira in zadržuje otroka v nas, da bi radostno in sproščeno živel ter pri vsakemu individualno pogledali, kaj vas omejuje.

Skozi meditacijo in druge praktične vaje, bomo podali roko otroku v nas.

Kaj: Mini delavnica z meditacijo Srečna jaz – povezovanje z notranjim otrokom

Kdaj: predviden datum je petek, 12.4.2013 ob 17. uri

Kje: v Ljubljani (lokacija bo znana ob prijavi)

Čas trajanja: cca. 3. ure

Prispevek: 23 eur

Zaradi praktično – izkustvene narave delavnice, vas prosim za prijavo na delavnico na e-naslov: alkimijasvetlobe@gmail.com ali na telefon 051 305 224.

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Jul 27 2012


Laluna

Ti si neumen! Jaz? Ne, ti si neumen!

J Zadnji vesoljni zakon iz skupine Osnovnih vesoljnih zakonov življenja na Zemlji.

ZAKON PROJEKCIJE

»Ne morete vedeti, kako se drugi počuti. Vse kar vidite v drugemu, mislite za drugega, je projekcija vas samih«

Malenkostno ste ta zakon že lahko spoznali, ko sem pisala o zakonu Vse okoli vas je odsev vas samih. Spoznali ste že, da je vse kar vidite okoli sebe pravzaprav odsev vas samih. Potemtakem je vse kar vidite, projekcija.

Svoje »stvari«, dobre in slabe, projicirate na druge in mislite, da je to njihovo, hkrati pa zanikate, da je »stvar« (lastnost) pravzaprav v vas samih.

Resnica je:

Vidite lahko samo sebe

Slišite lahko samo sebe

Govorite lahko le s seboj

Kritizirate lahko le sebe

Hvalite lahko le sebe

Vedno, ko izjavite »ti si«, »on je«, »ona je«, pravzaprav projicirate lastnost, ki jo imate sami. Lahko rečete »ti si čuden«. V resnici v osebi vidite del svoje čudnosti. Ko rečete »on je neumen«, na osebo projicirate svoj občutek, da ste neumni. Če drugim govorite, kako so pametni in modri, a ne sprejemate lastne modrosti, jo projicirate na druge – izven sebe.

Ko domnevate o nekom, kako se počuti oz. da se počuti enako kot vi: »ob tem se moraš počutiti grozno« ali »ob tem se moraš počutiti super« pravzaprav projicirate svoje nanj. Svoje občutke »mečete« na drugo osebo. Oseba se v resnici lahko počuti popolnoma drugače.

»Nihče ne mara vanilijevega pudinga« – to je projekcija. Jill in Kate sta prijateljici. Jill je nesrečno poročena, Kate pa ima svojega moža rada in imata lep odnos, z občasnimi vzponi in padci. Jill velikokrat reče Kate »Vedno imaš možnost, da zapustiš svojega moža«. Jill je na prijateljico projicirala svoje občutke in del sebe, ki želi zapustiti moža in nesrečen zakon.

Na okolico projiciramo svoje strahove. Če rečete svojemu partnerju »nimaš poguma, da bi se postavil zase«, to je projekcija. Nekje v sebi se ne upate postaviti zase, a hkrati je verjetno res, da se tudi vaš partner ne upa.

»Sploh nimaš smisla za humor« – le redko kdaj pomeni, da oseba nasproti vas nima smisla za humor. Lahko ima odličen smisel za humor, ki je drugačen od vašega. Pravzaprav ste komentirali svoj (ne)smisel za humor.

VELIKO LAŽJE JE »KRIVITI« DRUGE

Veliko lažje je reči, da ima nekdo drug lastnosti, ki jih pri sebi ne želimo videti.

Če zanikate, »tlačite« svojo sovražno nastrojenost in jezo mislite, da vam vsi »nekaj hočejo«.

Mlada dama je potožila, da ji partner neprestano očita, da ga ne zna ljubiti. Ko sem ji razložila kako projiciramo svoje stvari na druge, ji je postalo jasno, da njen partner pravzaprav projicira del sebe (ki ne zna ljubiti) na njo. Naprej sva raziskovali zakaj je pravzaprav sploh pritegnila v svoje življenje (zakon privlačnosti) to njegovo izjavo. Zakaj torej ji je partner to rekel. Ko sva raziskovali globlje, je spoznala, da je bilo v njegovi izjavi nekaj resnice. Začela je raziskovati, zakaj je zaprla srce ljubezni.

Oseba, ki je paranoična zaradi (ne)moralnosti ljudi, projicira del svoje nemoralnosti. Šef, ki se boji izdaje s strani zaposlenih, pravzaprav projicira svojo notranjo izdajo, na njih. Posledično v svoje življenje privlači osebe, ki ga bodo ali so, izdale.

Žena, ki svojega sicer zvestega moža, obtožuje nezvestobe, nanj projicira pomanjkanje zaupanja v odnos.

SVOJO LEPOTO NEVEDE PRIPISUJEMO DRUGIM

Ker mnogi ne verjamete, da smo/ste čudovita bitja, tudi pozitivne lastnosti projicirate na druge. Vedno, ko razmišljate o tem, kako lepe lastnosti ima oseba, se spomnite, da imate vse te lastnosti v sebi tudi vi. Če to ne bi držalo, potem jo pri drugemu sploh opazili ne bi.

Na druge projiciramo svojo ljubezen, svojo lepoto, svojo prijaznost.

KAJ PA ZALJUBLJENCI?

Zaljubljeni osebi pravzaprav projicirata svojo notranjo lepoto drug na drugega. Biti zaljubljen je stanje blaženosti in zato ponuja neverjetno priložnost za duhovno rast. Takrat smo najmočnejši oddajnik in sprejemnik ljubezni.

STEREOTIPI

»Vsi se bojimo tigrov« ali »vse ženske varajo«, »otroci so tako naporni« vse to so posplošene projekcije, ki jih lahko prevedete takole: »jaz se bojim tigrov«, »Del mene vara oz. bi rad varal«, »moji otroci so naporni«. Prevzemite odgovornost za del sebe, ki ga projicirate in pripada vam.

Mnogi se sploh ne zavedate, da projicirate sebe in to je lahko močna oblika zanikanja. Projekcije ustvarjajo »ping-pogng« igro. Ko se dve osebi prepirata in kričita drug na drugo, se krivita, pravzaprav drug na drugega projicirata svojo jezo in strah. Vedno vidimo, kako negativna je druga oseba, a nikoli sebe.

OTROCI IN PROJEKCIJE

Govorite lahko samo s seboj in samo sebi. Ko starš reče svojemu otroku »tako težaven otrok si«, pravzaprav na otroka projicira del sebe. To lahko zelo poškoduje otrokovo osebnost, ki nikakor ne more razumeti, da ta izjava ni popolnoma nič povezana z njim, ampak s staršem.

Mama, ki ima svojega otroka rada, mu pripoveduje, kako lep in čudovit je in tako pozitivno vpliva nanj.

Ko prenehamo projicirati in prevzamemo odgovornost za svoje občutke in čustva, se spremenijo tudi naše izjave in odnos do drugih. Takrat po resnici povemo »počutim se neprijetno, ko me to sprašuješ«, »to je moja stvar«, »počutim se ogroženo, ko vidim kaj se dogaja na svetu«….

A na koncu…celo zelo profesionalni in objektivni ljudje, kdaj kakšno situacijo vidijo popačeno. Dokler imamo zavest človeka, je skoraj nemogoče, da ne bi kdaj videli skozi »rožnata očala«. Šele, ko smo sto odstotno neodvisni in odvezani, lahko jasno vidimo in objektivno opazujemo osebo ali situacijo. Do takrat pa je najbolje, da se odločimo, da bomo prenehali projicirati.

Življenje vidite in doživljate, kot ga pač vidite in doživljate. Drugi ga lahko popolnoma drugače. Zato opazujte svoje projekcije in delajte na sebi. Razumevanje tega zakona predstavlja veliko možnost za osebnostno in duhovno rast.

NASLEDNJIČ PRIHAJA NOVA SKUPINA ZAKONOV »ZAKONI VŠJEGA ZAVEDANJA«

Preberite tudi: Vse je odsev vas samih

VIR IN PREVOD: A little light on the spiritual laws, Diana Cooper

Za vsa vprašanja: vsezadobrovoljo@gmail.com

  • Facebook
  • Google Bookmarks
  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.